Celovška Mohorjeva družba vsako leto sredi novembra izda tradicionalni Knjižni dar. To pa je hkrati največja ali najdaljša slovenska knjižna in založniška tradicija, ki sega nazaj do leta 1858, ko so izdali prvi Koledar za leto 1859. Knjižni dar obsega Koledar, Pratiko in Večernico. Vse tri knjige so predstavili v Galeriji Družina v Ljublani, že poprej pa v Celovcu.
Gosti na tiskovni konferenci, vse fotografije Marijan Zlobec
Vse tiskovne konference se začenjajo s predstavitvijo Koledarja 2025 (urednika Hanzi Filipič in Karl Hren). V Ljubljani ga je predstavil Hanzi Filipič. Tradicija koledarjev v osrednji Sloveniji se je izgubila s propadom Prešernove družbe, prav tako z le nekajletnim izhajanjem Koledarja Dela. Danes bi se zdelo, kot da vse najdemo na internetu, a ni tako. Potrebna je pripadnost, spremljanje, kronika, opredelitev, čas za raziskovanje…
Hanzi Filipič
Koledar ponuja raznoliko branje, povezano z avstrijsko Koroško in Slovenijo. Uvodoma je predstavljena lavdacija ob podelitvi 45. Tischlerjeve nagrade Karlu Smolleju. Sledi predstavitev far Ruda, Grebinj in Grebinjski klošter. Preberemo opombo, da je Peter Handke Marijine litanije slišal v Grebinjskem kloštru. Zanimiv je prispevek Liharda na Kamnu v Podjuni – velika mati južne Koroške. Lihardo morda bolj poznamo v nemški verziji imena Hildegard(a). Dragocena je predstavitev obirskega narečja. Presenetljiva so nova dognanja o Zgodovinskem slovenskem prosvetnem društvu Edinost v Šenttomažu. Zgodovina je osvetljena s prikazom 70. letnice podpisa 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Prav tako je z zgodovino povezan zapis Celovška jezuitska rezidenca kot mesto omike in znanosti za koroške Slovence. Podobno je z esejistično reportažo Samostan na jugu Nemčije kot koroški in slovenski spominski kraj. Nekaj posebnega je članek Rimsko govedo v času okoli leta 220 po Kr. Vremenske ali podnebne spremembe prinašajo razmišljanje tudi o tem, še posebej pa o obnovi gozdov. Iz medicine je prispevek o koži. Za slaviste in druge je poseben prikaz Prešernovih sledi na Dunaju v kontekstu balade Povodni mož. Iz kulture je še zapis o 250. letnici osrednje slovenske knjižnice v Ljubljani. Iz cerkvene zgodovine je prikaz bilčovske cerkve. V Kotmari vasi so odkrili nova arheološka najdišča grobov in okostij. Precej modernejše je razmišljanje o umetni inteligenci in krizi tradicionalnih vrednot. Iz glasbene zgodovine je zapis ob 130. obletnici rojstva glasbenika Antona Jobsta, iz gledališke pa o 140. obletnici rojstva Jakoba Špicarja. Sledi še en jubilej, 130. obletnica rojstva Vinka Möderndorferja. Spomnili so se tudi letos umrlega dr. Antona Korena, ki je 39 let vodil Mohorjevo družbo. Poseben zapis opisuje Forum Slovenicum v Celovcu. Koledar zaokrožajo poročila o delovanju treh Mohorjevih družb v letu 2023/24.
Adrian Kert, Hanzi Filipi in Tine Golež
Pratika ponuja tematsko pester izbor prispevkov. Uvodnemu delu s koledarjem in raznimi podatki, sledijo prispevki iz sveta kulture, duhovnosti, vere, družbe, literature, zgodovine, zdravja, narave idr. Na koncu najdemo še kaj za dobro voljo, otroški kotiček in stoletni koledar.
Urednik Adrian Kert je predstavil Pratiko
Na koncu smo spremljali kar teatralično predstavitev Večernica 2025 – Tineta Goleža Več kot stoletje in pol.
Pisatelj Tine Golež
Pripoved zajema obdobje 1753–1921, v katerem spoznamo Franceta, njegovega sina Antona, župana Bele pri Železni Kapli, in Antonovo hčer Jerico. Liki v knjigi so resnične osebe, ki jih spoznamo skozi opisovanje splošnih zgodovinskih dogodkov.
Urednika Celovške Mohorjeve družbe Adrian Kert in Hanzi Filipič
Pisatelj sicer ni profesor zgodovine, ampak fizike, a je vešč javnega profesorskega nastopanja, poleg tega je kroniko svoje rodbine dodobra proučil, vse tja do praga francoske revolucije in obiska Napoleona Bonaparteja tako Celovca kot Ljubljane, kjer je prenočil v nadškofijskem dvorcu.
Pisatelj Tine Golež
Golež objavlja kronologijo rodbine, kar pomeni, da vsakogar dobro pozna. Opis rodbine je en vidik, drugi pa zgodovina domovine in Evrope. Njegov praded Anton Mubi je bil že kot najstnik leta 1866 naročnik knjig Mohorjeve družbe.
Rodbinska kronika od Franceta, rojenega leta 1786 dalje
Zgodovina
in teater
praprapravnuka
Marijan Zlobec