Ljubljana Festival je večinoma boljši od italijanskih festivalov (3)

Lanskoletne katastrofalne poplave v regiji Emilia Romagna so Ravenno ’24 pustile v razmišljanju o podnebnih spremembah, trajnosti in zdravilni moči ustvarjalnosti. Projekcije trilogije Qatsi Philipa Glassa, ki raziskuje človekov vpliv na naravni svet, spremlja njegova zasedba v živo; in sredi mozaičnega sijaja bazilike Sant’ Apollinare, Haydnovo Stvarjenje izvaja Accademia Bizantina. V San Vitalu Marian Consort pozdravi Vicenteja Lusitana, ansambel Irini pa Dufaya. Riccardo Muti in Dunajski filharmoniki so začeli tekmo, novembrska operna objava pa je posvečena Monteverdiju in Purcellu. (Iz predstavitve v Classical-Music.com).

Festival v Ravenni poznajo tudi naši glasbeniki, saj so po smrti Carlosa Kleiberja leta 2004 dočakali posebno povabilo Riccarda Mutija, ki je Slovensko filharmonijo najprej vodil v Ljubljani, nato pa še v Ravenni. Tam je SF nastopila na dveh koncertih; prvega je dirigiral George Pehlivanian, oba pa sta bila v veliki športni dvorani, imenovani Palazzo Mauro De André, preurejeni v koncertni prostor, tako da so na rokometno igrišče namestili poševni pod in stolice, tribune pa so ostale za druge gledalce, skupaj nad tri ali skoraj štiri tisoč, kolikor jih je bilo na Mutijevem koncertu s Slovensko filharmonijo.

Muti je letos imel koncert s svojim Orchestra Giovanile Luigi Cherubini in solistom, violončelistom Tamásom Vargo (Nino Rota – Suite da Il padrino – Boter, Koncert za violončelo št. 2, Manuel De Falla – Trirogeljnik, suita št. 2, Maurice Ravel – Boléro.

V programu so posebej omenjali koncert v baziliki San Vitale: Stabant Matres, parabola spirituale za pet glasov, tri igralce, mešani zbor in instrumentalni ansambel z glasbo Paola Marzocchija in tekstom Guida Barbierija.

Prav tako je bil posebne pozornosti deležen koncert v počastitev 150. obletnice smrti ravennskega rojaka, skladatelja in priznanega opernega dirigenta Angela Marianija (1821 – 1873) z Orchestra dell’Accademia del Teatro alla Scala, solisti Accademia del Teatro alla Scala in dirigentom Donatom Renzettijem.

Na programu so bila dela Giuseppeja Verdija, Gaetana Donizettija, Charlesa Gounoda in Richarda Wagnerja, ki jih je bil nekoč Mariani dirigiral. Bil je prvi dirigent, ki je v Italiji dirigiral Lohengrina in Tannhäuserja. Dolga leta je prijateljeval z Verdijem in dirigiral njegove opere.

Festival v Ravenni je uradno odprl koncert Riccarda Mutija z Dunajskimi filharmoniki z deli Mozarta in Schuberta.

Gostje poletnih programov so bili Simon Rattle, Kirill Petrenko, Accademia Bizantina, Eleonora Abbagnato, Sergio Bernal, Ballet de l’Opéra de Lyon, Philip Glass Ensemble, Giovanni Sollima, Mario Brunello, Paolo Fresu in Omar Sosa, Ian Bostridge, ANOHNI, Kula Shaker… Tudi letos se je festival ponašal z več kot sto dogodki in več kot tisoč umetniki, zahvaljujoč podpori ministrstva za kulturo, regije Emilia-Romagna in občine Ravenna, glavnega partnerja Eni in številnih sponzorjev.

Poseben projekt je bil Anima Mundi – Duša sveta, ki se ruši, kar dokazujejo uničevanje ekosistemov, izčrpavanje virov, podnebne spremembe … Iskanje novega ravnovesja zadeva tudi dogodke v živo. Štiri vikende med majem in junijem je bil poseben projekt Romagna in fiore kot niz brezplačnih dogodkov v imenu solidarnosti in trajnosti, ki so potekali na območjih, ki jih je prizadela poplava maja 2023, in na katerih so nastopali italijanski umetniki.

V baziliki Sant’Apollinare in Classe je Ottavio Dantone vodil Accademio Bizantina v izvedbi Haydnovega Stvarjenja, polnega presenečenja nad lepoto narave.

Trilogija Qatsi Godfreya Reggia in Philipa Glassa, je bila predstavljena z izvirno glasbo, ki jo je v živo izvajal Philip Glass Ensemble skupaj z ORT – Orchestra Regionale Toscana, in predstavlja pogled na odnos med človekom in svetom (to je bila produkcija ravennskega festivala in hkrati svetovna premiera). Dirigiral je Michael Riesman.

Tema globalnega segrevanja je bila v središču Lo sciamano di ghiaccio (Ledeni šaman), novega dela multimedijskega gledališča, posvečenega življenju Inuitov na Grenlandiji, v majhni vasi Kulusuk.

Ljudstvo številčno propada že trideset let in jih je le še petdeset tisoč. Multimedijski projekt je zasnoval in vodil Fabio Cherstich, skladatelj in performer ter glasbeni solist je bil Massimo Pupillo… Predstava je bila v Teatro Alighieri.

Ameriška pevka ANOHNI je s svojo skupino Johnsons občinstvo povabila, da spremenimo svoj pristop do družbenih struktur in odnosov znotraj biosfere.

Projekt Via Sancti Romualdi je vključil pogovor o prihodnosti hrane, med trajnostjo in izobraževanjem, s Carlom ‘Carlinom’ Petrinijem.

Za tiste, ki ne vedo, je Grande Teatro di Lido Adriano živahen in kompleksen uprizoritveni projekt, ki vključuje gledališke, glasbene in pevske delavnice, ki se identificirajo s posebnim krajem: CISIM v Lidu Adrianu. Kraj na pol poti med ljudskim domom in kulturnim prostorom.

Tukaj najdete ljudi vseh starosti, jezikov, kultur in veroizpovedi, ki so dobrodošli in vključeni v delavnice, srečanja, trenutke sprostitve in odkrijejo, da lahko svojo zgodovino prepletajo z zgodovino drugih ljudi. Vsak na svoj način in v svoji svobodi. Edino pravilo Velikega gledališča: ali pridejo vsi ali ne pride nihče.

Bazilika Sant’Apollinare in Classe je gostila poleg omenjenega Haydnovega Stvarjenja z Accademia Bizantina še Messa per Sant’Apollinare s Cappella Marciana pod vodstvom Marca Gemmanija.

Bazilika San Vitale je bila osupljivo ozadje za koncerte Marian Consort in Irini Ensemble; slednji je nastopal v programu, posvečenem (neuspelemu) poskusu ponovne združitve cerkva Vzhoda in Zahoda v poznem 15. stoletju.

V baziliki San Giovanni Evangelista je debitiral Dilexi skladatelja Danila Comitinija, posvečen rimski cesarici Galli Placidiji; v isti baziliki Porporov oratorij Il trionfo della Divina Giustizia ne’ tormenti e morte di Gesù Cristo z ansamblom Dolce Concento pod vodstvom Nicole Valentinija. V nedeljskih liturgijah In templo domini so nastopali italijanski in tuji ansambli, medtem ko je Domus dei Tappeti di Pietra gostil De Rerum Natura, cikel literarnih in glasbenih digresij o Lukrecijevem delu, ki ga je kuriral La Corelli.

Ballet de l’Opéra de Lyon se je poklonil Merceu Cunninghamu s Cunningham Forever (diptih Beach Birds in Biped), medtem ko je na gala Les étoiles, ki ga je kuriral Daniele Cipriani, nastopila Eleonora Abbagnato, španska plesna zvezda Serge Bernal pa prvič predstavil SeR. v Italiji. Premieri sta bila tudi Un amico Virgilia Sienija in Maria Brunella, posvečen Eziu Bossu, ter redrum skupine gruppo nanou, poklon filmu The Shining Stephena Kinga in filmu Stanleyja Kubricka. Progetto RIC.CI, ki ga je kurirala Marinella Guatterini, obravnava Fragili film / Solo agli specchi Marianne Troise. Prostore Muzeja Classis pa so naselile MicroDanze v izvedbi Aterballetto, 6-7 minutne plesne predstave.

Gledališče kot ogledalo sveta Grande Teatro di Lido Adriano nadaljuje svoje popotovanje po neevropski literaturi s Pančatantro, reinterpretacijo tradicionalnih indijskih basni, v kateri sodeluje več deset mladih in odraslih. Štiriletni projekt Marca Martinellija za oživitev Aristofanovih komedij, ki ga je naročil Arheološki park Pompeji, dosega svoje tretje leto življenja. Don Chisciotte ad ardere nadaljuje tudi z Marcom Martinellijem in Ermanno Montanari iz Teatra delle Albe/Ravenna Teatro, z avtorsko glasbo Leda. V Nini by Fanny & Alexander nagrajena ameriška sopranistka Claron McFadden naseljuje glas, uspehe in slabosti afroameriške pevke in aktivistke Nine Simone. Glasba je del dramaturgije tudi v klasiki Stravinskega Histoire du soldat, ki so jo na oder postavili Figli d’Arte Cuticchio, Mimmo Cuticchio in solisti orkestra Cherubini, pa tudi v že omenjeni Non dirmi che hai paura, ki vključuje glasba Petra Gabriela in Jill Gabriel po licenci Real World Music Ltd. Predstavo, ki temelji na knjigi Giuseppeja Catozzelle, režira Laura Ruocco. Jesenska trilogija Letošnja Jesenska trilogija (15.–19. november) z naslovom Tavajoči junaki v iskanju miru nas popelje h koreninam belcanta in začetkom opere v vzdušje baroka 17. stoletja. S sodelovanjem Accademie Bizantina in Ottavia Dantoneja Pier Luigi Pizzi predstavlja dve novi uprizoritvi: prva je Monteverdijevo Il ritorno di Ulisse in patria, druga pa je posvečena Purcellu, ki svojo odo sveti Ceciliji pridružuje Didoni in Eneju. V središču diptiha je Beyond, recital s poljskim kontratenorjem Jakubom Józefom Orlińskim in ansamblom Il Pomo d’Oro.

Ravenna Festival slovi po svojih Koncertih prijateljstva, ki jih organizira, snema in predvaja RAI. Vsako leto je koncert najprej v Ravenni, potem pa drugje.

1997 SARAJEVO Centro Skenderija
1998 BEIRUT Forum di Beirut
1999 GERUSALEMME Piscina del sultano
2000 MOSCA Teatro Bolshoi
2001 EREVAN – ISTANBUL Palazzo dell’Arte e dello Sport – Convention & Exhibition Centre
2002 NEW YORK Ground Zero – Avery Fisher Hall (Lincoln Center)
2003 IL CAIRO Ai piedi delle Piramidi
2004 DAMASCO Teatro Romano di Bosra
2005 EL DJEM Teatro Romano di El Djem
2006 MEKNÈS Piazza Lahdim
2007 CONCERTO PER IL LIBANO Roma, Palazzo del Quirinale
2008 MAZARA DEL VALLO Arena del Mediterraneo
2009 SARAJEVO Olympic Hall Zetra

2010 ITALIA-SLOVENIA-CROAZIA Piazza Unità d’Italia, Trieste
2011 NAIROBI Uhuru Park
2012 CONCERTO DELLE FRATERNITÀ Pala De André, Ravenna
2013 CONCERTO PER LE ZONE TERREMOTATE DELL’EMILIA Piazza della Costituente, Mirandola
2014 REDIPUGLIA Sacrario Militare, Fogliano di Redipuglia
2015 OTRANTO Cattedrale di Otranto
2016 TOKYO Bunka Kaikan e Metropolitan Theatre
2017 TEHRAN Vahdat Hall
2018 KIEV Piazza Sofiyska
2019 ATENE Odeon di Erode Attico
2020 PAESTUM Parco Archeologico
2021 EREVAN Teatro dell’Opera
2022 LOURDES Santuario di Nostra Signora – LORETO Santuario Pontificio della Santa Casa
2023 RAVENNA Palazzo Mauro De André – JERASH Roman South Theatre – POMPEI Teatro Grande

2024 RAVENNA-LAMPEDUSA

Festival Puccini

Festival Puccini Torre del Lago, 12. julij-7. september puccinifestival.it

Puccini bi se na festivalu, posvečenem njegovemu spominu, počutil kot doma. Dobesedno. Nahaja se v gledališču na prostem s pogledom na jezero Massaciuccoli in je blizu Lucce, kjer se je rodil, in vile, ki jo je zgradil zase in v kateri je pokopan. Na festivalu 2024 je seveda prevladovala stoletnica Puccinijeve smrti, toda leto zaznamuje tudi 120. obletnico (katastrofalne) premiere Madam Butterfly. Opera zaokrožuje sezono, ki vključuje zgodnji operi Le Villi in Edgar ter Turandot, ob njegovi smrti nedokončano.

Kot vidimo, so v Italiji izbrali le Ravenno in Torre del Lago, na katerem je pred več kot tridesetimi leti nastopila tudi SNG Opera in balet Ljubljana, ko je bil njen direktor Darko Brlek.

La Bohème na Puccinijevem festivalu

“La Bohème, ne da bi želeli sestaviti razvrstitev med avtorjevimi naslovi, sterilno vajo, ki jo ob tej priložnosti prepuščamo drugim, ki jih morda zanimajo vidiki, ki nimajo veliko skupnega z glasbo, je v vsakem primeru delo, ki takoj ustvari, od ob prvem poslušanju, tudi najbolj naivnemu ljubitelju glasbe, občutek domačnosti in pripadnosti. Pripovedane zgodbe so personalizirane in postanejo zvočni posnetek osebnih izkušenj. Lahko bi trdili, da na koncu Puccini ni bil edini, ki je pripovedoval življenjske zgodbe, ki razkrivajo sanje, težnje, resnične ali platonske, brezpogojne ali tragično razpadle ljubezni. Vendar pa Pucciniju uspe ustvariti tisto magijo, ki se je le po zaslugi njegovega genija in morda tudi po spletu srečnih naključij včasih zgodila v zgodovini melodrame. Danes se zdi nesmiselno misliti, da smo zaradi težav in ovir, povezanih s podeljevanjem pravic, rivalstva med avtorji ali dvoumnosti, tvegali, da ne bomo mogli poslušati La Bohème. Ni delo vseh, ampak opera za vsakogar. Mimì, Rodolfo, Marcello, Musetta postanejo nesmrtni, ker so nesmrtne vrednote, ki jih predstavljajo. Poslušalec ima pravico izbrati, s katerim od njih se bo poistovetil, hvaležen avtorju, da je na nek način ozvočil njihovo življenje s temami in melodijami…” (Uvod kritike iz revije Musica).

Za razliko od Mutijevega festivala v Ravenni, Puccinijevega ni v članstvu EFA, saj tam izvajajo samo Puccinijeve opere. A poleg omenjenih štirih, sta bili na programu še Tosca in Manon Lescaut, kot vidimo na plakatu; skupaj šest oper ali pet produkcij.

Kaj je povedal umetniški vodja Puccinijevega festivala Pier Luigi Pizzi

»Želeli smo, da bi bil Stoletni festival sinteza njegovega ustvarjalnega genija. Umetniški projekt, zasnovan kot edinstven, vključuje prvih pet naslovov, Le Villi z Edgarjem, Manon Lescaut, La Bohème, Tosca, uprizorjenih v kronološkem vrstnem redu glede na njihovo rojstvo, ki sledijo skladateljevi poti in njegovi umetniški rasti od začetka do zadnjega dela, Turandot, ki je ostala nedokončana in smo jo predlagali mi, kot nam jo je zapustil. Stoletje po njegovi smrti se priljubljenost Giacoma Puccinija ni nikoli zmanjšala, če sploh kaj, je le narasla. Kar ga dela aktualnega, je dejstvo, da se še naprej prepoznavamo v njegovem gledališču in v globoki človečnosti njegovih bitij. Njegovo gledališče nagovarja vsakogar, je univerzalno. Še danes verjamem, da je vzor za tiste, ki želijo pisati za opero. Njegovi zapleteni družinski in ne le dogodki so znani, vemo tudi, kako navezan je bil na svojo zemljo in na jezero Massaciuccoli, kjer je izlival svojo lovsko strast. V vseh svojih delih je Puccini mojstrsko zgradil nepozabne like, pomislimo na Calafa, Maria Cavaradossija, Rodolfa, De Grieuxa, če naštejemo samo najbolj priljubljene, vendar je najbolj vzvišene trenutke podaril ženskam. Manon, Mimì, Cio-Cio-San, Liù, ki nas še naprej ganejo do solz.”

Prizor iz Turandot

Puccinijev festival je svetovno odmeven, a je vseeno dve leti mlajši od ljubljanskega. Letošnji je nosil številko 70.

Italija ima sicer enajst festivalov vključenih v EFA.

Manjkajo festivali kot so vsaj Maggio Musicale Fiorentino, Rossinijev v Pesaru in Festival Emilia Romagna iz Bologne, festivali Macerata, MittelFest, slavni Spoleto Festival dei due Mondi.

Südtirol festival poteka v Meranu

Macerata

Posebnost je operni festival v veronski Areni s tradicijo od leta 1913, a so pri zamolčanju verjetno upoštevali programsko ozkost. Res pa je, da Verone ni v EFA.

Po pestrosti in kvaliteti mednarodnih programov bi se z 72. Ljubljana Festivalom lahko primerjala le festivala v Ravenni in Firencah.

Maggio Musicale Fiorentino je starejši in mednarodno slavnejši od Ljubljana Festivala, saj z njim redno, že več kot pol stoletja sodeluje svetovno pomembni dirigent Zubin Mehta. Na Firence pa so se ves čas navezovali največji dirigeti sodobnga in polpreteklega časa, kot Riccardo Muti, Claudio Abbado… MMF je bil letos že 86.

V Firencah so pred leti zgradili novo opero in svojo dejavnost iz Teatro Comunale preselili tja. Nova opera ima več kot 100 m širok oder, kar pomeni trojni oder, več kot 30 m ugreza in več kot 60 m globine, kar sem si sam ogledal še pred slavnostno otvoritvijo z Zubinom Mehto.