V Frankfurtu se je končal letošnji najslavnejši Frankfurtski knjižni sejem, na katerem je bila lani Slovenija častna gostja in doživela zelo velik odmev, da ne omenjam nastopa dr. Slavoja Žižka, ki bi pravzaprav po enem letu moral nadaljevati z razpravo in ugotovitvijo, kam drvi svet ali kam pada, a naš filozof ve, da to ne bi imelo pozitivnega učinka. Tudi na letošnjem 76. Frankfurtskem knjižnem sejmu je bila stojnica Mladinske knjige že na daleč opazna po pisanih ilustracijah Lile Prap.
Stojnica Mladinske knjige v Frankfurtu, antropolog Dan Podjed v pogovoru z agentko, foto MK
Slovenski sejmiški del je bil živahno stičišče, kjer so se srečevali slovenski avtorji, tuji založniki in literarni agenti. Mladinska knjiga se je na letošnji sejem aktivno pripravljala skozi vse leto, v katalogih, ki so jih pripravili posebej za to priložnost, pa so predstavili več kot 400 del slovenskih avtorjev in ilustratorjev. Z aktivnostmi nadaljujejo žlahtno, skoraj 60-letno tradicijo mednarodnega sodelovanja in promocije slovenskih avtorjev v tujini.
Barbara Kopač, prodaja avtorskih pravic v tujino, Mladinska knjiga, Andrej Blatnik, urednik Cankarjeve založbe, in Tina Vrščaj
Na knjižnem sejmu je bila s strani Mladinske knjige in Cankarjeve založbe prisotna številčna uredniška ekipa pod vodstvom dr. Alenke Kepic Mohar, glavne urednice Mladinske knjige in direktorice Cankarjeve založbe. Knjižnega sejma so se udeležili tudi avtorji Tina Vrščaj, dobitnica posebne omembe komisije nagrade EU za književnost 2024, Anja Mugerli, prejemnica nagrade EU 2021 za literaturo in kresnika 2024, Špela Frlic, pripovedovalka in avtorica, in dr. Dan Podjed, antropolog in avtor.
Tina Vrščaj na okrogli mizi Naj živi literatura. Naj živi Evropa!
Slovenski del frankfurtskega knjižnega sejma zaživel z diskusijo o branju in kritičnem mišljenju
Slovenski del 76. Frankfurtskega knjižnega sejma je zaživel s panelom Ljubljanski manifest, kritično mišljenje in evropska politična kriza, ki se je osredotočal na povezavo med višjo stopnjo branja in kritičnim mišljenjem ter povezavo slednjega s kulturnim, družbenim in političnim kontekstom.
Slovenska delegacija MK v Frankfurtu: Varja Dolenc, članica uprave Mladinske knjige Založbe, Barbara Kopač, sodelavka za prodajo avtorskih pravic pri Mladinski knjigi, Anja Mugerli, avtorica, dr. Dan Podjed, avtor in antropolog, dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe
Pogovor je vodila dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe. V diskusiji so sodelovali dr. Miha Kovač, strokovnjak na področju založništva in profesor Univerze v Ljubljani, Kristenn Einarsson, generalni direktor World Expression Forum AS in predsednik Freedom to Publish Committee Mednarodne zveze založnikov, ter Luis González Martin, direktor španske Fundacije GSR.
Pogovor o vplivu Ljubljanskega manifesta
Sodelujoči so razpravljali o vplivu Ljubljanskega manifesta, ki je bil predstavljen na lanskoletnem Frankfurtskem knjižnem sejmu, pomenu kritičnega mišljenja za demokracijo, še posebej v kontekstu širjenja teorij zarot in populizma, ter izzivih spodbujanja kritičnega mišljenja v sodobni kulturi. Zaradi sprememb v načinu branja in pisanja sta družba in založništvo pred velikim izzivom. Dr. Alenka Kepic Mohar je pogovor zaključila z mislijo: »Brez besed, pisanja in brez knjig ne bi bilo zgodovine, ne bi moglo biti koncepta človečnosti in demokracije. Ostanimo torej dobri bralci.«
Na mednarodnem sejmu v Frankfurtu so sodelovali tudi naši avtorji
Dr. Alenka Kepic Mohor vodi okroglo mizo na temo poglobljenega branja v povezavi s kritičnim mišljenjem
Na letošnjem knjižnem sejmu je bila v središču pozornosti Tina Vrščaj, avtorica knjige Na klancu, za katero je prejela posebno omembo komisije nagrade EU za književnost 2024. Tina Vrščaj je sodelovala na osrednji okrogli mizi v Frankfurtskem paviljonu Naj živi literatura. Naj živi Evropa!, v okviru katere so nagrajeni avtorji predstavili svoja dela in so tako odprli okno v različne literarne pokrajine Evrope.
Dr. Dan Podjed, avtor znanstveno-literarnega dvojca Krizolacija, je sodeloval na okrogli mizi o umetni inteligenci in pisanju, ki jo je vodil dr. Miha Kovač. Ob tem je povedal: »Umetna inteligenca nam lahko pomaga svet razumeti, ne bo pa mogla namesto nas brati. Lahko pa nam pomaga prihraniti čas. Naj umetna inteligenca vozi avto, mi pa berimo.«
Marijan Zlobec