Tuji mediji objavljajo programe in preglede evropskih glasbenih festivalov s poudarkom na klasični glasbi. Koliko je objav nihče ne ve, saj samo Evropsko združenje glasbenih festivalov – European Festivals Association (EFA) obsega nad 100 festivalov v 40 državah, mnogi najslavnejši festivali pa niso člani zveze.
Martha Argerich je na ljubljanskem koncertu prejela šopek rož od navdušene gledalke, foto Festival Ljubljana
Sklicujoč se na tuje vire in ocene bomo naredili nekaj primerjav, še posebej, ker se je v zadnjem času, ob splošnem priznanju tujih udeležencev, kar smo spremljali na kakih desetih tiskovnih konferencah Festivala Ljubljana, pojavilo kar nekaj posmehljivk, najraje med poznavalci iz Celja, češ da Ljubljana Festival v Evropi ne pomeni nič.
Švicarski dirigent Charles Dutoit je vodil zaključni koncert s Slovensko filharmonijo, foto Festival Ljubljana
Že pred dobrimi dvajsetimi leti je bilo objavljeno, da je Evropa domovina glasbenih festivalov in jih pri tem omenjali več sto (385), a z domnevo, da je festivalov okrog tisoč.
Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je pričakal obisk predsednice države dr. Nataše Pirc Musar z možem, foto Festival Ljubljana
Že v Sloveniji jih je precej, kot Ljubljana, Radovljica, Brežice, Maribor, Piran, Ptuj, Kanal, Bled, Bohinj, Koper, Celje… Vseh kulturnih festivalov različnih zvrsti je letos v Sloveniji omenjenih 161, pa še niso našteti vsi; manjkajo celo Kogojevi dnevi.
Umetniški vodja milanske Scale Riccardo Chailly je prišel s Filharmoničnim orkestrom Scale, foto Festival Ljubljana
Če niti mala Slovenija ne zna v celoti predstaviti svojih festivalov, bo še manj znala Evropa. Kako pa vse to zna UEFA ? (Evropska nogometna zveza).
Tenorist Juan Diego Florez in Oksana Lyniv v Cankarjevem domu, foto Festival Ljubljana
Pregled letošnjih najboljših festivalov je pripravil BBC, prav tako pa Classical-Music.com, in sicer po državah. Najbolj se sklicujem na njihovo objavo, primerjalno pa na članice EFA in njihove uradne objave, saj postane hitro jasno, da se medijske objave in predstavitve ne prekrivajo ali ujemajo s članstvom festivalov v EFA. Po omenjenem mediju povzemam tam predstavljene festivale, a jim dodajam širši program in fotografije z njihovih dogodkov, saj slovenski bralec tega ne pozna, mediji pa so nasploh prostorsko omejeni. Primerjalno dodajam še druge festivale in na podlagi njihovih programov ugotavljam, kje je realno letošnji 72. Ljubljana Festival.
Žal pa ni tistega, kar bi si želeli. Enotne metode predstavitve, evidence, natančnega seznama, opisa zgodovine in programov, mesta, sedeža, države. EFA seznam sicer ima, a samo za svoje članice. Digitalizacija sama po sebi ne pomeni veliko, če ni ljudi, ki to urejajo.
S palestinskim šalom iz Malezije, foto Festival Ljubljana
Najboljši evropski festivali klasične glasbe 2024
Pregledali bomo najboljše evropske festivale leta 2024 po državah. Tukaj gre začetek iz Nemčije.
Najboljši festivali klasične glasbe Nemčija 2024
Dresdenski festival Dresden, 9. maj – 9. junij musikfestspiele.com
Dresden s svojim festivalom Dresdner Musikfestspiele razmišlja o temi ‘Horizonti’: violončelist in umetniški vodja Jan Vogler verjame, da se dojemanje klasične glasbe spreminja in prinaša preobrazbo. Več kot 60 dogodkov se je zvrstilo na približno 21 festivalskih prizoriščih, ki sta jih uokvirila koncerta Royal Amsterdam Concertgebouw in Češke filharmonije s programom Bedřicha Smetane z dirigentom Jakubom Hrůšo. Pod dirigentskim vodstvom Kenta Nagana poteka izvedba Wagnerjeve tetralogije Nibelungov prstan; tokrat so izvedli Valkiro (Die Walküre), a le koncertno. Izjemno hvalijo izvedbo Bachove Maše v h-molu v slavni Frauenkirche, ki jo je dirigiral Philippe Herreweghe.
Bachova Maša v h-molu
Pogled nazaj na tako čustven kot melodičen večer s Thomasom Quasthoffom in klavirskim triom Amatis.
Thomas Quasthoff
S programom »Humanity in War« so nas prek vojaške pošte iz prve svetovne vojne in glasbe od Franza Schuberta do Rebecce Clarke in Ericha Wolfganga Korngolda spomnili na človeške vojne zgodbe, pogosto zasenčene s statistiko spopadov.
»Humanity in War«
Umetniški vodja festivala, violončelist Jan Vogler je nastopil s sodelavci iz Londona na večeru »Sound & Science«.
Jan Vogler, foto TU Dresden/Eric Münch
V Frauenkirche je nastopila sopranistka Jeanine De Bique s Concerto Köln
Baritonist Matthias Goerne je nastopil na recitalu s pesmimi Schumanna in Brahmsa
Ameriška jazzovska pevka Jane Monheit je nastopila v Plesni dvorani Park hotela s programom »Great American Songbook«
Elektro-pop duo Etna (Ätna) je raziskoval lastno kulturno zaledje Dresdna
Eksperimentalni popularni duo Etna je na glasbenem festivalu nastopil s solisti klasične dresdenske zasedbe pod vodstvom avstralskega skladatelja Gordona Hamiltona. Večer je utripal s svojo edinstvenostjo.
“Samo poslušaj! Etna je bolj kot kdaj koli prej resnično vulkanskega izvora, brbota v jedru, išče, se nenehno pripravlja, čaka na trenutke, vroča in tekoča je potem po izbruhu,” je zapisal kritik.
Igor Levit, foto Oliver Killing
Igor Levit je z mojstrskim klavirskim recitalom Mahlerjeve 10. in Beethovnove 3. simfonije (v priredbi za klavir solo) ponovno dokazal, da ni potrebna velika zasedba, da se izrazi celoten razpon orkestrske skladbe. Občinstvo je lahko slišalo tudi Hindemithovo suito za klavir »1922«, preden so izbruhnile stoječe ovacije.
Koncert The King Singers in MDR – Sinfonieorchester ter dirigentom Josepom Caballejem Domenechom.
Napovedali so ga kot Disney in Concert.
Patricia Kopatchinskaja v Pierrot lunaire, foto FB/Oliver Killing
V Nemškem higienskem muzeju (Deutsches Hygiene Museum) pa je violinistka Patricia Kopatchinskaja s partnerji nastopila s Schoenbergovo enodejanko oziroma melodramo Pierrot lunaire.
Pierrot lunaire
Dirigent Philippe Herreweghe in Collegium Vocale Gent
To ni dresdenska katedrala, a je cerkev povezana z Richardom Wagnerjem
Kulturpalast v Dresdnu
V Kulturpalastu je nastopil tudi slavni dirigent Jordi Savall
s svojim ansamblom La Capella Reial De Catalunya in Les Concert Des Nations
Prav poseben je bil koncert Abela Salaocoe in Bantu Ensemble
Na odprtju 47. Dresdenskega festivala je nastopil Royal Concertgebouw Orchestra z dirigentom Klausom Mäkeläjem.
Klaus Mäkelä je svetovni dirigentski up
Omenjena Wagnerjeva Valkira je bila izvedena koncertno
Kent Nagano je dirigiral Festivalskemu orkestru Dresden, foto Oliver Killig
Koncert je bil v Kulturni palači (Kulturpalast)
Dresden je imel precej sorodno programsko strukturo kot 72. Ljubljana Festival, le da je bil naš daljši, imel je več prireditev, večjo in boljšo svetovno zasedbo, prav tako scenske izvedbe oper in baleta, kar Dresden s svojo svetovno Semperjevo opero v neposredni bližini muzeja ni imel. Zakaj ni nastopila dresdenska Državna kapela, ni znano. Verjetno imajo svoj program oziroma sezono, poleg tega sodelujejo pri pripravi Wagnerjevega festivala v Bayreuthu in se vozijo tja na vaje ?
Valkira v Dresdnu
Je pa za Ljubljano v prihodnje morda najbolj zanimiv mladi dirigent Klaus Mäkelä. Opazna je bila uporaba slavne Frauenkirche, v Ljubljani se sodelovanje Festivala Ljubljana in cerkva bolj kot ne izgublja. Že dolgo ni bilo kakega svetovnega orgelskega nastopa, bodisi na obnovljenih orglah v Frančiškanski cerkvi, bodisi v stolnici sv. Nikolaja, kjer ravno sedaj Milavčeve orgle obnavljajo in jih bo najbrž treba programsko preizkusiti.
Antonio Pappano z norveško violinistko Vilde Frang v Cankarjevem domu, foto Festival Ljubljana
72. Ljubljana Festival je imel vsaj štiri dirigente svetovne slave: Zubin Mehta, Antonio Pappano, Charles Dutoit in Riccardo Chailly.
Stoječe ovacije za Londonski simfonični orkester in sira Antonia Pappana, foto Marijan Zlobec
Imela je več tujih orkestrov in ansamblov, še posebej dragoceno je odpiranje vrat Aziji, ZDA, Južni Ameriki, utrjevanje že doseženih evropskih in drugih vezi (balet Spartak iz Astane).
Darko Brlek in Svetlana Zaharova
Ljubljana Festival ne nasprotuje nastopom ruskih umetnikov, tako kot Nemčija, a je ovir vseeno zelo veliko. Letos smo to doživeli ob nastopu svetovne balerine Svetlane Zaharove, ki je kljub prvi odpovedi bil zelo uspešno realiziran.
Ruski in drugi baletniki na 72. Ljubljana Festivalu, foto Marijan Zlobec
V Ljubljani je zelo pozitivno sodelovanje s Slovensko filharmonijo, Simfoniki RTV Slovenija, Big Bandom, Slovenskim mladinskim orkestrom, Ensemble Dissonance… Prav tako s SNG Opera in balet Maribor, vprašljiva je neudeležba SNG Opere in balet Ljubljana, vsaj z eno opero in ali še z baletom, saj vsi med letom nimajo časa za obisk, poleg tega se da za opero dobiti še kakšnega drugega mednarodnega pevca ali dirigenta. Ljubljana Festival je tako izgubil lokacijo Ljubljanske opere, že poprej pa Unionsko dvorano Grand Hotela Union ter vse lokacije na Ljubljanskem gradu in večino cerkva.
Aplavz za balet Spartak, foto Marijan Zlobec
Pestrost in kvaliteta ljubljanskega programa dresdenski festival kljub opombam premaga. Opazna je tudi številka izvedbe: Ljubljana 72. festival, Dresden 47.
Bachfest Leipzig Leipzig, 7.-16. junija, bachfestleipzig.de
Morda bo 16 koncertov predanih zborovskim kantatam, sklepnemu prehodu k Maši v h-molu s Collegium Vocale Gent in celotnimi violinskimi sonatami in partitami z Leonidasom Kavakosom zelo veliko, toda v napornih desetih dneh Bachiane, ki je skupaj seštela več kot 150 dogodkov, to še ni bilo vse.
Na trgu Market Place je nastopil Bach v izvedbi Big Banda, orkester Babylon pa je združil glasbo Bližnjega vzhoda, jazz … in Bacha. Njegovo nagnjenje do kave in vina je bilo vsrkano v program, prav tako je načrtovan Bachov gozd s 129.000 na novo zasajenimi drevesi, da bi obeležili ekološki odtis festivala, pravijo zelo na kratko pri Classical-Music.com.
Leonidas Kavakos je v Ljubljani igral že pred kakimi tridesetimi leti, Bachove sonate in partite je v Narodni galeriji izvedel slavni Shlomo Mintz, Bachove kantate Zbor Slovenske filharmonije, Mašo v h – molu Zbor in orkester Münchenske filharmonije… Res pa je, da neke mogočne Bachove izvedbe v cerkvi ni bilo. Nekoč je v stolnici nastopil slavni švedski tenorist Nicolai Gedda s Slovenskim oktetom in programom pravoslavne liturgije. Bilo je enkratno, ker je Gedda s petjem v ruščini kot solist sam glasovno napolnil vso stolnico. Podobno je to dosegel Zbor Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Peterburga pred dobrimi destimi leti v Frančiškanski cerkvi z dirigentom Vladislavom Černušenkom. Leto zatem (2014) so nastopili še v Slovenski filharmoniji.
Collegium Vocale Gent
Belgijski Collegium Vocale Gent ima sicer vsako leto svoj festival v Italiji – Collegium Vocale Crete Senesi v Toskani, ki pa med italijanskimi festivali ni omenjen.
Collegium Vocale Gent, ustanovljen leta 1970, je z Bachom, kot smo videli, nastopil tudi v Dresdnu.
Od 7. do 16. junija so na Leipziškem Bachovem festivalu pod geslom »Choral Total« praznovali dvojno obletnico: 500 let Luthrovih koralov in 300 let cikla zborovskih kantat Johanna Sebastiana Bacha. Obiskovalci so lahko 8. junija pričakali posebno izkušnjo petja pred Bachovim odrom na Leipziški tržnici.
Bach na Leipziški tržnici
Leta 1524 je Martin Luther v Wittenbergu izdal prvo protestantsko pesmarico in s tem postavil temelje veliki tradiciji protestantskih pesmi. Generacije skladateljev so to uporabljale kot projekcijsko površino za glasbene eksperimente, vključno z Johannom Sebastianom Bachom; v svojem drugem letu mandata kot kantor v cerkvi sv. Tomaža v Leipzigu je izbral luteransko petje kot glasbeni DNK celotnega leta kantat. Bach je v letih 1724/25 skomponiral okoli 50 kantat na podlagi znanih himen. (Iz programa).
Na Bachovem festivalu v Leipzigu 2024 jih je na 16 koncertih izvedlo 30 Bachovih zborov s petih celin.
Leta 2024 je 300 let star tudi prvi Bachov leipziški pasijon, Janezov pasijon. Pasijon je bil predstavljen v treh formatih oziroma različicah: historiziran z Zborom sv. Tomaža v isti zasedbi kot v Bachovem času, kot uprizoritev, ki jo je izvedel bonski ansambel Vox Bona, in na Bachovem odru na Leipziški tržnici v prosti obliki in še posebej različica brez ovir 7. junija ob 21. uri, ki jo igra in hkrati podpisuje ansambel Sing & Sign, ki se jim je občinstvo na leipziški tržnici lahko s petjem koralov pridružilo.
8. junija pa so vse obiskovalce ponovno povabili k glasnemu petju ob geslu »Zborovsko neomejeno!« ob 18. uri. Rudolf Lutz (klaviature) in kvartet iz fundacije J. S. Bach St. Gallen so predstavili dobro znane korale Martina Luthra, Martina Rinckarta, Philippa Nicolaija, Paula Gerhardta in Joachima Neanderja za javno zborovsko petje.
Celotno manifestacijo in vzdušje je moderiral direktor Bachovega festivala prof. dr. Michael Maul, ki je doktoriral s temo baročne opere v Leipzigu (1693–1720). Maul je postal mednarodno znan leta 2005 z odkritjem arije Vse z Bogom in nič brez njega BWV 1127 Johana Sebastiana Bacha v Knjižnici vojvodinje Ane Amalije v Weimarju; to je bilo prvo odkritje neznanega Bachovega vokalnega dela v več kot 70 letih.
Muzikolog prof. dr. Michael Maul, foto Wikipedija
Istega dne ob 19.30 uri sta Bach Collegium de Asunción in orkester Leipjazzig spremenila Bacha in njegove korale v jazz ter ustvarila nove glasbene svetove. Hr-Bigband program “Bach goes Big Band” je zaključil drugi večer BachStagea od 21.15.
Zadnji dan odprtega odra je ob 10. uri naznanilo bogoslužje na prostem, v katerem sta sodelovala zbor sv. Tomaža in simfonični orkester Gewandhaus pod vodstvom Thomaskantorja Andreasa Reizeja. Predstavilso se je približno 30 Bachovih zborov iz 13 držav, ki so peli na Bachovem festivalu 2024, ob 14. uri pa so se na trgu predstavili trije: Bachchor Tübingen, Bachchor Mannheim in Bach Collegium Paris. Nato se je po mestu nadaljeval Bachov festival.
To festivalsko sezono je načrtovanih skupno 157 dogodkov na več kot 30 lokacijah v in okolici Leipziga, razširjajo svojo informacijo na spletni strani Mesta Leipzig.
Tri vprašanja za dirigenta Herewegha
72. Ljubljana Festival Bacha letos ni posebej predstavljal, a je vsekakor ponovni izziv odprt. Prihodnje leto bosta dva jubileja; bolj okrogla rojstva in smrti. Maša v h – molu naravnost kliče: Cum Sancto Spirito.
V Leipzigu pa so medtem že predstavili program Bachovega festivala za leto 2025. Potekal bo pod skupnim naslovom Transformacije.
Le Grand Macabre, foto Bavarska državna opera/Wilfried Hösl
Münchenski operni festival München, 28. junij-31. julij staatsoper.de
Odpreti operni festival z Ligetijevo razvpito “anti-anti-opero” Le Grand Macabre je precejšen izzv, toda že skoraj stoletje se München ni bal, da bi obračal glave stran. Predstvo je vodil Kent Nagano, ki je Hannuju Lintuju predal dirigentsko palico za drugo novo produkcijo sezone: Debussyjevo Pelléas et Mélisande. All loved-up, ‘Between Caritas and Ecstasy’ je naslov osvetlitve ljubezni v delih Wagnerja in Puccinija. Pet komornih koncertov medtem vključuje slavljenje Samuela Coleridge-Taylorja, nekaj pol ducata recitalov pesmi pa med drugim vključuje Christiana Gerhaherja in Jakuba Józefa Orlińskega. Toliko v objavi Classical-Music.com.
Le Grand Macabre
Tradicija münchenskega opernega festivala sega v leto 1875, ko je bilo prvič organizirano »Praznično poletje«. Ta tradicija se nadaljuje pod vodstvom Sergea Dornyja.
Belgijec Serge Dorny vodi münchensko Bavarsko državno opero od leta 2021
Münchenski operni festival 2024 je prikazal nove produkcije sezone, ki temeljijo na vodilnem načelu »Vodnjak, ki gleda v nebo«. Dve operni premieri Münchenskega opernega festivala, Le Grand Macabre Györgyja Ligetija in Pelléas et Mélisande Clauda Debussyja, predstavljata sodobno opero in mojstrovino glasbenega impresionizma. Poudarek münchenskega opernega festivala 2024 je na delih Giacoma Puccinija in Richarda Wagnerja. Program je obsegal štiri dela obeh skladateljev, ki so tudi pomembne opere na repertoarju: poleg Tannhäuserja in Parsifala Richarda Wagnerja sta bila na sporedu še Tosca in La fanciulla del West Giacoma Puccinija. Puccinijeva Tosca je bila za vse ljubitelje opere na voljo tudi kot avdiovizualni prenos v živo na trgu Max-Joseph-Platz blizu Opere. Tosco je dirigiral Andrea Battistoni. Peli so Eleonora Buratto (Tosca), Jonas Kaufmann (Mario Cavaradossi) in Ludovic Tezier (Baron Scarpia).
Tosca
Le Grand Macabre Györgyja Ligetija je opera v štirih slikah iz leta 1978, a jo se skladatelj za Salzburške slavnostne igre leta 1996 predelal. To predstavo sem videl in o njej pisal. Libreto Györgyja Ligetija in Michaela Meschkeja je nastal po drami La Balade du Grand Macabre Michela de Ghelderodeja. Opero je dirigiral Kent Nagano, režiser pa je bil Krzysztof Warlikowski, ki je sodeloval tudi v Salzburgu.
Pelléas et Mélisande, foto Bavarska državna opera/Wilfried Hösl
Opero Pelléas et Mélisande je dirigiral Hannu Lintu, režirala pa nizozemsla režiserka Jetske Mijnssen, ki gostuje v opernih hišah po vsej Evropi. Poudarek njenega dela je na psihološkem pronicanju v operne like, ki temelji na intenzivnem ukvarjanju z glasbo. Režiserka je imela ogromno publiciteto.
Pelléas et Mélisande, foto Bavarska državna opera/Wilfried Hösl
Tannhäuserja je dirigiral Sebastian Weigle, režija pa je bila povzeta po Romeu Castellucciju. V naslovni vlogi je pel Klaus Florian Vogt.
Tannhäuser, foto Bavarska državna opera/Wilfried Hösl
Parsifal je bil prav tako ponovitev predstave od poprej.
Parsifal
Parsifala je dirigiral Adam Fischer, režiser je bil Pierre Audi, scenograf pa slikar Georg Baselitz in njegov pomočnik Christof Hetzer, ki je sicer znan tudi kot kostumograf, a je tokrat to bila Florence von Gerkan.
Parsifal
Parsifala je pel Clay Hilley, Amfortas je bil Gerald Finley, Gurnemanz Tareq Nazmi, Kundry Nina Stemme, Klingsor Jochen Schmeckenbecher.
Parsifal
Program so dopolnjevali številni komorni koncerti in pevski večeri. Baletni večer Sfere.02 | Preljocaj je na Münchenskem opernem festivalu premierno uprizoril sodobne balete koreografov mlajše generacije: Edouard Hue, Émilie Lalande in Angelin Preljocaj, ki je predstavo tudi pripravil in vodil.
Angelin Preljocaj
Predstave v gledališču Cuvilliés Theater so zelo priljubljene in prikazujejo širok spekter umetniških podpisov, s katerimi se danes oblikuje balet.
Pelléas et Mélisande
Puccinijevo opero La fanciulla del West je dirigiral Juraj Valčuha, režiral pa Andreas Dresen. Žal tokrat v vlogi Dicka Johnsona ni pel Jonas Kaufmann, kot na premieri leta 2022, ampak Yonghoon Lee.
La fanciulla del West
Bayerisches Staatsballett prav tako nadaljuje z dvema novima produkcijama sezone, Le Parc Angelina Preljocaja in večerom Nacha Duata, Andrewa Skeelsa in Sharon Eyal.
Izraelska plesalka in koreografinja Sharon Eyal
Šest oper za festival, ki je trajal od 28. junija do 31. julija ni malo, a je sam München z lahkoto dosegljiv tako mnogim Nemcem kot tujim obiskovalce bavarske prestolnice.
Španski koreograf in plesalec Nacho Duato
Musikfest Berlin Berlin, 24. avgust-17. september berlinerfestspiele.de
Pomislite na Musikfest Berlin kot na nekakšen glasbeni alarm, znak, da vabi nova sezona. Gumb za dremež ni možen. Med prvimi so nastopili Simfonični orkester São Paula in Big Band, ameriški obiskovalci pa si ogledajo Clevelandski orkester in Simfonični orkester Kansas Cityja. Riccardo Chailly in Filarmonica della Scala združita dve Ravelovi suiti Daphnis et Chloé z Beriom in Rihmom, medtem ko 400 let suženjstva obravnava Jordi Savall, ki združuje Tembembe, Ensemble Hespèrion XXI in La Capella Reial de Catalunya. (Iz objave v Classical-Music.com).
Musikfest Berlin je seveda precej večji festival, kot je zgoraj predstavljen. Slovi po koncertih berlinskih orkestrov, ki jih je že samih dovolj za ves festival. Žal je njihova spletna stran slabo urejena in stavijo vse v en koš po abecedi, to pa pomeni orkestre, komorne ansamble, soliste, izvedene skladatelje.
Tako kot v Ljubljani je v Berlinu nastopil orkester Filarmonica della Scala, le da so namesto Čajkovskega izvedli Wolfganga Rihma in Luciana Beria. Poleg Berlinskih filharmonikov so nastopili številni domačini, kot Orkester Deutsche Oper Berlin, Nemški simfonični orkester Berlin, Big Band Deutsche Oper Berlin, Konzerthausorchester Berlin, Karajanova akademija Berlinske filharmonije, Berlinski radijski simfonični orkester, Staatskapelle Berlin, RIAS Kammerchor Berlin, med gosti še Cleveland orkester, Mladinski orkester Gustava Mahlerja, Filharmonija iz Osla, Simfonija Kansas Cityja, Simfonični orkester São Paula, Big Band São Paula, Simfonični orkester Bavarskega radia, Dunajska filharmonija, Ernst Senff Choir, Ensemble Resonance, Ensemble Modern, Collegium Vocale Gent, Akademija za staro glasbo John Adams….
Musikfest Berlin nima scenskih izvedb, ima pa nekatere jazzovske koncerte. Večina koncertov je v veliki dvorani Berlinske filharmonije, komorni koncerti so v komorni dvorani, en koncert je bil v cerkvi svetega Mateja. Torej je velika večina dogodkov pod eno streho.
Razumljivo je, da je imel večjo panoramo dirigentov, kot so sir Simon Rattle (München), Christian Thielemann (Dunaj), Kiril Petrenko in Jonathan Nott (Berlinski filharmoniki), sir Donald Runnicles (Orkester Nemške opere), Vladimir Jurowski (Simfonični orkester Berlinskega radia), Susanna Mälkki (Državna kapela Berlin), Klaus Mäkelä (Filharmonija Oslo), Franz Welser-Möst (Cleveland Orkester), Riccardo Chailly (Scala). Vsi gostujoči orkestri nastopajo z enim koncertom; da bi tam gostoval Londonski simfonični orkester s sirom Antoniom Pappanom kar z dvema programoma, kot je to bilo v Ljubljani, ni možno. Štiri koncerte, po dva z dvema dirigentoma imajo le matični Berlinski filharmoniki. Vse to pa se zelo ponavlja iz leta v leto.
Je pa bilo izvedenih precej del sodobnejših skladateljev, kot so John Adams (1947), Allson Loggins – Hull (1982), Luciano Berio (1925 – 2o03), Wolfgang Rihm (1952 – 2024), Kaia Saariaho (1952 – 2023), Einojuhani Rautavaara (1928 – 2016), Eberhard Kloke (1948), Tania Leon (1943), Isabel Mundry (1963), Georg Friedrich Haas (1953), Missy Mazzoli (1980), Peter Eötvös (1944 – 2024), Katherine Balch (1991).
Skladateljica in dirigentka Isabel Mundry, foto Astrid Ackerman
Isabel Mundry je predstavila svoja dela na kar treh koncertih; celoten cikal Čas nihanja za veliko zasedbo (2006 – 2009) ter še nekaj drugih svojih del, kot Noli me tangere (2019/20) in Figura (2022 – 2024) za 2 B-trobenti, Depuis le jour (s pogledom na Sweelincka) (2012) za godala in dva tolkalca, Sound, Archeologies (2017/18), trio za basetni klarinet, violončelo in klavir, Invisible (2023) za vokalno in instrumentalno zasedbo.
V Berlinu so posebej počastili letos preminulega nemškega skladatelja Wolfganga Rihma, pri katerem je študiral tudi naš skladatelj Vito Žuraj. Med drugim so izvedli njegovo skladbo: 4 študije za godalni kvartet in klarinet (2002), v katerem je bil solist na klarinetu naš Andraž Golob, ki pa je nastopil tudi na 72. Ljubljana Festivalu.
Dirigent Kirill Petrenko, foto Chris Christodoulou
Dirigent Kirill Petrenko je z Berlinskimi filharmoniki izvedel Rihmovo skladbo IN-SCHRIFT (1995/2012), Riccardo Chailly s Filharmoniki Scale pa Dis-Kontur (1974, rev. 1984) za veliki orkester.
Počastili so tudi umrlega Petra Eötvösa in umrlo finsko skladateljico Kaio Saariaho, katere Koncert za flavto je v Ljubljani izvedel Aleš Kacjan. Sam sem v Salzburgu videl njeno odlično opero Ljubezen od daleč v režiji slavnega Petra Sellersa. Eötvös je v dunajski Državni operi pred precej leti imel predstavitev svoje opere Tri sestre (po drami Antona Pavloviča Čehova).
Fola Dada, foto Annette Cardinale
V jazzovskem programu je bil en večer posvečen brazilski glasbi, en pa slavnemu Duku Ellingtonu (1899 – 1974), verjetno v počastitev 50. obletnice njegov smrti. Nastopila sta Orkester in Big Band Nemške opere Berlin, solista sta bila pevka Fola Dada in saksofonist Tony Lakatos. Dirigiral je Titus Engel.
Kot vidimo so pri Classical-Music.com v Nemčiji izbrali štiri festivale: v Dresdnu, Leipzigu, Münchnu in Berlinu. Zakaj niso dodali Bayreutha, je najbrž povezano z njegovo ekskluzivnostjo in nedostopnostjo s prodajo vstopnic, ki so razprodane za naslednjih deset let.
Wagnerjeva dvorana na Zelenem griču v Bayreuthu, foto Wikipedija
Manjših festivalov, četudi v milijonskih ali zelo znanih mestih se v uvrstitvah in opisih ne lotevajo.
Še več: na seznamu članic EFA v Nemčiji ni nobenega od omenjenih festivalov, jih je pa sedem drugih, med njimi je širše znan Schleswig-Holstein Musik Festival.
Finale letošnjega SHMF
Glasbeni festival Schleswig-Holstein (SHMF) je bil od svoje ustanovitve leta 1986 med najbolj spektakularnimi mednarodnimi kulturnimi dogodki na svetu. Namesto priznanih koncertov v običajnih koncertnih dvoranah in opernih hišah se odvijajo v čudovitih gradovih in dvorcih, v skednjih in na tržnicah, v najbolj spektakularnih cerkvah Schleswig-Holsteina in celo na nenavadnih lokacijah, kot so ladjedelnice in industrijske hale.
Od leta 1996 do 2013 je bil umetniški koncept SHMF vsako leto izbrati posebno državo in izpostaviti njeno glasbo in kulturo. To jih je popeljalo okoli sveta; od Finske do Japonske, od ZDA do Rusije.
Dr. Christian Kuhnt
Z novim direktorjem, dr. Christianom Kuhntom, je festival leta 2014 začel utirati nove poti, tako da je vsako leto izpostavil določenega skladatelja.
Od takrat je festival retrospektivo skladateljev posvetil Felixu Mendelssohnu, Petru Iljiču Čajkovskemu, Josephu Haydnu, Mauriceu Ravelu, Robertu Schumannu, Johannu Sebastianu Bachu, Carlu Nielsenu, Franzu Schubertu, Johannesu Brahmsu…Še en programski poudarek: od leta 2014 je prisoten portret umetnika: vsako poletje poseben umetnik predstavi serijo koncertov in uživa svobodo pri izbiri programov in zasedb, s katerimi bo sam igral kot solist.
Omenimo jih nekaj: violončelistka Sol Gabetta, tolkalec Martin Grubinger, pianist András Schiff, mandolinist Avi Avital, klarinetistka Sabine Meyer, violinistka Janine Jansen, harfist Xavier de Maistre, pianistka Hélène Grimaud…
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec