Ob evropskem dnevu jezikov in 120. obletnici rojstva Edvarda Kocbeka Mladinska knjiga vabi na 2. pesniški večer Pesniki berejo pesnike, ki bo v četrtek, 26. septembra, ob 18.30 v Knjigarni Konzorcij.
Kocbekove in svoje pesmi bodo brali avtorici in avtorja novih pesniških zbirk, ki so izšle pri založbi Mladinska knjiga in Cankarjevi založbi.
Nina Medved, foto Gregor Salobir
Pesnica, prevajalka in fotografinja Nina Medved bo predstavila svojo drugo pesniško zbirko Rodna doba, pesnik, literarni kritik in letošnji Veronikin in Cankarjev nagrajenec Denis Škofič se bo predstavil s svojo tretjo zbirko Tuskulum.
Naslovnica
Pesnica, esejistka in kritičarka Petra Koršič je letos izdala četrto zbirko Ciprese.
Petra Koršič v Knjigarni Konzorcij, foto Marijan Zlobec
Pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Ivo Svetina pa je izdal triintrideseto pesniško knjigo Méle.
Naslovnica
Ob 120. obletnici rojstva Edvarda Kocbeka je pri Mladinski knjigi izšla antologija njegovih pesmi Med zemljo in nebom. Izbranim pesmim dajejo dodatno dimenzijo grafike umetnice Helene Tahir in spremna beseda Diane Pungeršič.
Edvard Kocbek, foto Wikipedija
Edvard Kocbek (1904–1981) sodi med najpomembnejše slovenske pesnike, pisatelje in mislece 20. stoletja. Trajni duhovni temelj njegovega svetovnega nazora je bilo krščanstvo in kot predstavnik krščanskih socialistov se je pridružil Osvobodilni fronti in partizanom. Po vojni je zaradi spora okrog knjige Strah in pogum dolga leta ostal odrinjen; njegova medvojna in povojna poezija, ki je pomenila prestop v pesniški modernizem, je postala javnosti znana šele v drugi polovici šestdesetih let.
Dr. Mihael Glavan je izbrane Kocbekove pesmi razvrstil po tematskih ciklih: Rast iz zemlje, Skrivnost ženske, Kdo sem, kje sem, kam grem, Gozdna katedrala, Opoj zgodovine, Darežljivost neba, Sprava, poslavljanje.
»Moči mi prihajajo iz britkih korenin / in iz nevidno globokih obredov zemlje, / kjer smo vsi doma in smo zdaj / le na kratkem in veselem izletu,« pravijo verzi Edvarda Kocbeka. Pridite, da boste slišali, kako se bodo Kocbekovi verzi srečali in prepletali s sodobnimi glasovi slovenskih pesnic in pesnikov, pravijo pri Mladinski knjigi.
Dr. Andrej Inkret, foto SAZU
Kulturna javnost bi morala vedeti, da je po smrti dr. Andreja Inkreta in dr. Mihaela Glavana urejanje Zbranih del Edvarda Kocbeka v zbirki slovenskih literarnih klasikov zamrlo, glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev dr. Matija Ogrin pa novega urednika nima ali ga ne imenuje, kar pomeni morda celo konec izdajanja Kocbekovih Zbranih del ? Na vrsti so rokopisni dnevniki, ki zahtevajo posebej izkušenega bralca težkega Kocbekovega rokopisa, ter več kot 3000 doslej znanih Kocbekovih pisem, med njimi mnogih v Francijo in Nemčijo, pa seveda Borisu Pahorju v Trst. Prav tako nihče ne raziskuje, kje so ukradeni Kocbekovi dnevniki iz maja in junija 1945, ki jih še doslej niso zasledili in jih je verjetno ukradla zvezna Udba v Beogradu.
Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar mora čim prej ukrepati in dr. Matijo Ogrina zamenjati.
Edvard Kocbek je med petimi največjimi Slovenci 20. stoletja. Njegov ustvarjalni opus je večji od Cankarjevega, med NOB sta bila večja Kidrič in Kardelj, za osamosvojitev Slovenije pa izjemen ves krog okrog 57. številke Nove revije, če jih štejem kot enega.
Iz obdobja, ko je bil Kocbek po letu 1951 postavljen v osamo in na stranski tir, sta v njegovi nekoč že objavljeni publicistiki izšli v ZD dve knjigi s teksti od 1951 do 1963, najprej pa dve knjigi tekstov od 1939 do 1951, skupaj okrog 2500 strani. Kocbek je po letu 1951 večinoma objavljal v reviji Nova pot, kar pa je oblast zelo dobro vedela in mu dovolila, čeprav pod objave ni bil podpisan.
Spomenik Edvarda Kocbeka v Tivoliju, delo akademskega kiparja Boštjana Drinovca, foto Marijan Zlobec
V listkovnem katalogu v NUK so vse na roko napisane oznake avtorstva povezane s Kocbekom, dr. Glavan pa je odkril še mnoge druge, zlasti anonimne Kocbekove tekste. Kocbek je veliko še prevajal iz fracoščine in nemščine, res pa je, da je bil politično odžagan. Ko je leta 1981 umrl, je na njegovem pogrebu zagrizena komunistka Lidija Šentjurc jokala kot otrok. Pokopal ga je ljubljanski škof dr. Stanislav Lenič, osrednji govor v imenu ZKS pa je imel Milan Kučan. Časopisi so poročali o okrog 800 pogrebci, za Delo je s pogreba uradno poročal Jože Horvat.
Boris Pahor ob Kocbekovem spomeniku, foto Marijan Zlobec
Marijan Zlobec