Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb, v NG


V Narodni galeriji bo od 19. septembra 2024 do 9. februarja 2025 na ogled razstava Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Slikarstvo, kiparstvo in grafika. Slovesno odprtje bo v sredo, 18. septembra, ob 19. uri.

Andrea Schiavone (Zadar, ok. 1510 – Benetke, 1563) – Marija z Detetom, (sredina 16. stoletja)

Razstava izjemnih del iz zbirk enega najstarejših in največjih muzejev na Hrvaškem je plod dolgoletnega in odličnega sodelovanja Narodne galerije in Muzeja za umetnost in obrt. Zagrebški muzej, ki je zaradi popotresne prenove trenutno zaprt za javnost, slovenski javnosti predstavlja izbor umetnin starih mojstrov, skupaj 62 eksponatov – slik, kipov in grafičnih del.

Natale Bonifacio (Šibenik, 1537–1592), po Giovanniju Guerri (Modena, ok. 1540 – Rim, 1618) – Priprave na prevoz obeliska,  586/(odtis 1704), jedkanica

Med zakladi muzeja, ki je le dobrih 140 kilometrov oddaljen od Ljubljane, so tudi dela umetnikov, ki so neposredno povezani z našim ožjim okoljem, kot sta kiparja Jožef Holzinger ter Ferdinand Gallo in grafik Jacques Callot.

Neznani kipar Angel, (sredina 18. stoletja)

Na razstavi predstavljena umetniška dela poudarjajo in potrjujejo raznolikost termina stari mojstri ter razkrivajo bogastvo in kompleksnost nastajanja muzejskih umetniških zbirk.

Jan (Johann) van Londerseel (Antwerpen, 1570 – Rotterdam, 1624/1625), po Gillisu C. de Hondecoeterju (Antwerpen, ok. 1575 – Amsterdam, 1638) – Krajina s Tobijo in angelom, (1600–1620), bakrorez

Muzej za umetnost in obrt je ustanova, osredotočena na zbiranje in predstavljanje materialnih sledi meščanskega življenja, tj. kulture življenja meščanskih slojev hrvaške družbe. Slikarska dela, predstavljena na razstavi, govorijo o okusu, težnjah in dosežkih domačinov, naj bodo to aristokrati ali meščanstvo. Na ogled bodo slike znanih avtorjev, njihovih delavnic in sledilcev v obdobju od druge polovice 14. stoletja do 18. stoletja, npr. Andrea Schiavoneja, Jana Victorsa, Leandra Bassana, Francesca Caira. Z deli so zastopani še sledilci Paola Veneziana, Guida Renija in Balthasarja van den Bosscheja.

Johannes Komersteiner (ok. 1635 – ok. 1695) – Nadangel Gabriel (1686–1688)

Na razstavi predstavljajo tudi 15 plastik iz muzejske kiparske zbirke. Izbrane umetnine so nastajale v obdobju od pozne gotike do poznega baroka, od 15. do konca 18. stoletja. Največ del je iz Srednje Evrope, z območja Hrvaške in Slovenije. Večinoma gre za domače mojstre in udomačene tuje umetnike, ki so ustvarjali za hrvaške naročnike. Med izbranimi mojstri so znamenita imena, kot sta gotska mojstra Hans von Judenburg in Hans Klocker, manierist Hans Degler in baročna kiparja Johannes Komersteiner in Jožef Holzinger.

Hans von Judenburg (Judenburg, dejaven 1411–1424) – Srečanje Joahima in Ane pri Zlatih vratih, (1421–1423)

Grafična zbirka Muzeja za umetnost in obrt s svojimi skoraj 3500 predmeti sodi med najbolj cenjene zakladnice, ki hranijo grafično produkcijo evropskega kulturnega kroga. Na razstavi v Narodni galeriji zbirko predstavlja 11 pomembnih del starih mojstrov, ki segajo od 16. do konca 18. stoletja. Grafične prevode del Julija Klovića, Michelangela Buonarrotija in Petra Paula Rubensa spremljajo izvirne jedkanice Jacquesa Callota, Giuseppeja Vasija in drugih umetnikov, ki predstavljajo svojevrstno panoramo izjemnih dosežkov evropske grafike.

Neznani slikar, po Guidu Reniju (Bologna, 1575–1642) – Slovo Eneja in Didone

Ob razstavi so pripravili bogat spremljevalni program, ki vključuje javna vodstva, vodstva po naročilu, prilagojena različnim ciljnim skupinam in risanje pred umetninami. Posebej za ranljive skupine organizirajo brezplačna vodstva in ustvarjalne delavnice po predhodni najavi. Družine si lahko ogled razstave popestrijo z raziskovalnim vodnikom z zabavnimi nalogami, za ljubitelje klasike pa so pri galerijski blagajni na voljo avdiovodniki.

Nicolò Bambini (Benetke, 1652–1731) – Bakanalije, (po 1711)

Razstavo spremlja obsežen katalog z opisi razstavljenih del in predstavitvami zbirk slikarstva, kiparstva in grafične zbirke Muzeja za umetnost in obrt.

Giulio Bonasone (Bologna, 1498–1574), po Michelangelu Buonarrotiju (Caprese, 1475 – Rim, 1564) – Judita in Holofern, (ok. 1546), bakrorez

Z razstavo Narodna galerija nadaljuje odlično, polstoletno sodelovanje obeh muzejskih ustanov, Muzej za umetnost in obrt pa z njo začenja praznovanje 145. obletnice ustanovitve naslednje leto.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja