KRITIK.si

Veliko ljubiteljev sodobnega slovenskega kiparstva je prišlo, kljub zelo slabem vremenu, na odprtje aktualne razstave akademskega kiparja Mirka Bratuše v ljubljansko Galerijo Bažato za Bežigradom. Bratušo očitno pozna in ceni veliko spremljevalcev slovenske umetnosti, žal pa na razstavi nismo opazili nikogar iz uradnih ljubljanskih galerijskih in muzejskih krogov, FF, ALOU, kar pa se itak ponavlja od razstave do razstave že leta dolgo.

Mirko Bratuša – Ni votlina, 2023/2024, vse fotografije Marijan Zlobec

To je najprej strokovni paradoks, osebnostno opredeljevanje do področja, ki je za slehernega kustosa, direktorja, profesorja na FF ali ALOU prostovoljna življenjska izbira, poklic in služba, a ključno povezana z odnosom do javnosti in ljudi. Zaveza.

Gledaš skozi Louise, 2023

Jasno je, da iz te ignorance ne more izvirati nič dobrega, razen da občinstvo vse to od blizu ali neposredno vidi, množica prezrtih umetnikov, ki niso “njihovi”, pa to plačuje na lastni koži oziroma z ustvarjalnostjo. Nekateri desetletja dolgo ali še dolgo po smrti ne dočakajo ničesar.

Misel za Ernesta, 1992 – 2024

Zame je največja groza, kako se vsi ti odločujoči ljudje v bistvu ves čas skrivajo v svoje mišje luknje in prilezejo na plan le, ko se čutije varne in na svojem teritoriju ter obkroženi s svojimi zavezniki, kot kakšna čikaška mafija.

M142024B, 2024

V zadnjem času smo bili priče neizmernemu spletkarjenju, pri čemer so bili umetniki sami na zadnjem mestu ali najmanj vredni. Skoraj kot kolateralna škoda.

Več jih je Drago, 2024

Razstavo, ki so jo odprli sinoči, bo na ogled do 19. oktobra. Kipar jo je naslovil kot Skotom – ta izhaja iz besede Scotoma, ki v grščini pomeni temo ali slepoto, označuje pa tudi delno slepoto vidnega polja in socialno slepoto, s čimer so povezani predsodki in nevednost. En pomen besede je tudi slepa pega.

Atelje z Ivanovim robotom, 2024

Ta neobičajni naslov obiskovalca vabi k poglobljenemu razmisleku o percepciji, družbeni perspektivi in vlogi opazovalcev, o tematski in ustvarjalni raznolikosti pokazanih del, uporabi in oblikovanju različnih materialov, tehnik, pristopov in v bistvu kar svetov, tako da bi morda celo lahko pomislili, da gre za dela vsaj nekaj kiparjev ali avtorjev, saj pri nekaterih eksponatih težko pomisliš, da gre za kiparstvo. Kipar se je na koncu otvoritvene slovesnosti javno zahvalil mnogim, ki so mu pri izvedbi del pomagali. Ni enostavno, če želiš narediti vse to, kar vidimo v dveh nadstropjih. In to perfektno.

Globoko v omari Leo, 2020/2024

Galerija Bažato na kratko povzema predstavitev razstave njenega kustosa dr. Darija Zadnikarja, ” Mirko Bratuša, čeprav pogosto označen kot nepolitičen umetnik, v svojih delih odpira vprašanja, ki izzivajo družbeno normo in vabijo k aktivnemu sodelovanju opazovalca. Njegove skulpture, narejene iz različnih materialov, od lesa do keramike, nas ne le opominjajo na preteklost, temveč nas postavljajo v položaj, kjer moramo razumeti proces njihovega nastanka.

Osnutek za spomenik generala Rudolfa Maistra

Razstava nagovarja gledalce, da presežejo zgolj pasivno opazovanje in postanejo sostorilci ter sokrivci pri odkrivanju in razumevanju umetniških del. Bratuša s svojo umetnostjo razkriva arkano – skrito vednost, ki presega zgolj estetsko doživetje in se dotika globljih vprašanj o našem odnosu do sveta, tehnologije in narave.”

M142024B, 2024

Mirko Bratuša je brez dvoma ironični provokator, parodik, izzivalec norm ali normativnega sprejemanja in ocenjevanja sveta, pa tudi kritike odnosa strokovne javnosti do npr. izdelanih osnutkov za javne spomenike, ki niso bili sprejeti in realizirani, kar je Bratuša kot nekakšno kiparsko “šaro” postavil v posebno leseno omaro, kar se je nehote spremenilo v kompleksno sestavljeno instalacijo, notranjost pa izziva, na primer z majhnim osnutkom za zavrženi spomenik Rudolfa Maistra.

Suša Lorenzo Suše, 2024

Med “nekiparskimi” rastavnimi eksponati je na primer velik plastični čoln z naslovom Rumeno zlato se bolj sveti Markus iz let med 2010 in 2023, uradno predstavljen iz snovi: epoksi smola, pozlačen bron in les, sončna elektrarna.

Otroci so najbolj gledali čoln

Vse je provokacija, čeprav na prvi pogled zelo nedolžna ali čista, celo lepa, kot je belina čolna, ki ga poganjajo sončne celice na strehi, na premcu pa stoji bronasta in seveda pozlačena glava Markusa, kar morda celo aludira na Karla Marxa ?

Gledaš skozi Louise, 2023

Izjemen je kaktus, kot da bi ga kipar pripeljal iz arizonske puščave, kar sem bil nekoč videl. Najprej bo vsak gledalec opazil izjemnost že na čisto obrtni ali obrtniški ravni, za kar mora imeti kipar velik pogum, da se tega sploh loti. Kaj šele, da to tako uspešno dokonča. Še posebej v Sloveniji. Bolj razumem kiparske dosežke npr. Tonyja Cragga, a za njim stoji Združeno kraljestvo in meceni, kot jih v Sloveniji, čeprav imamo že tisoč milijonarjev, v bistvu ni. Kaj šele kupcev.

Plavaj Tony plavaj, 2023/2024

Opazna so poimenovanja ali celo nekakšni nagovori konkretnih ljudi z omembo njihovih imen v naslovih del. Tega nima nihče, saj svoja dela antropomorfizira, jim daje neposreden nagovor in nekakšno prijateljsko komunikacijo, seveda s predpostavko, da vse te ljudi osebno pozna in so kajpada resični, če že ne kar prijatelji.

Sto let Julio, 2024

Mirko Bratuša je bil rojen 19. februarja 1963 v Negovi.

Med leti 1984–1989 je študiral na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani (ALU), kjer je 1989 diplomiral. Od leta 1990–1992 je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu in leta 1993 diplomiral pri profesorju Leu Kornbrustu. Istega leta se je študijsko izpopolnjeval na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu pri Tonyju Craggu in na ALU zaključil specialistični študij kiparstva pri Luju Vodopivcu.

Veliko ljudi je prišlo na odprtje

Od leta 1997 poučuje kiparstvo na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (PEF), kjer je bil zaposlen sprva kot docent, leta 2003 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja in leta 2013 v naziv rednega profesorja. Leta 2019 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).