Zveza Društev slovenskih likovnih umetnikov vabi na slovesno odprtje razstave najpomembnejše slovenske grafične umetnice Adriane Maraž: skriti opus v četrtek, 20. junija. V ZDSLU se tradicionalno vsako leto z razstavo poklonijo spominu na pomembne člane, ki so za seboj pustili globoke sledi in bili vrhunski ustvarjalci.
Adriana Maraž -Lastna podoba, olje na platnu, vse fotografije ZDSLU
Letošnja razstava je posvečena umetnici, ki je svoj opus ustvarila v ateljeju v zgornjem nadstropju hiše na Komenskega 8 v Ljubljani, kjer domuje ZDSLU. Kustosinja treh razstav je dr. Nadja Zgonik, izr. prof. UL ALUO.
Postavljanje razstave v ateljeju
Program odprtja v četrtek, 20. junija:
18.30: Fotoportreti in študentska grafična dela: Galerija DLUL, 20. junija – 28. julija (Breg 22, Ljubljana).
Pozdravni nagovor: mag. Mojca Zlokarnik, predsednica DLUL in mag. Mojca Smerdu, podpredsednica DLUL.
Postavljanje razstave v ateljeju
19.30: Slikarski portreti, Galerija ZDSLU in Zasebno, Atelje Maraž&Bernik, 20. junija – 3. avgusta (Komenskega 8, Ljubljana).
Pozdravni nagovor: mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU in mag. Breda Škrjanec, muzejska svetnica in kustosinja MGLC.
Postavitev razstave v ateljeju
Glasbeni nastop: harfistka Korana Čiča – Potkonjak s skladbo Carlosa Salzede: Variations sur un thème Dans le Style Ancien op. 30.
Postavljanje razstave v Galeriji ZDSLU
Z razstavami na treh lokacijah se posvečajo ustvarjalki, ki je pomembno zaznamovala zlato obdobje slovenske grafike in se v tretji četrtini 20. stoletja uveljavila kot ena najpomembnejših jugoslovanskih ustvarjalk. Razstava bo posvečena Adriani Maraž, umetnici, ki je več desetletij, od leta 1965 do leta 1996, ustvarjala v hiši na Komenskega 8 v Ljubljani, kjer je ohranjen njen atelje,
Postavljanje razstave v Galeriji ZDSLU
Ta svetovno uveljavljena grafičarka je svojo kariero začela kot slikarka in se v šestdesetih letih ukvarjala z raziskavami slike kot objekta. Izzivali sta jo tako nova predmetnost kot konceptualistična transformacija umetniškega predmeta, preden se je z vnašanjem ikonografije efemernega in uprizarjanjem potrošniških predmetov v posebni inačici socialističnega poparta, prepletenega z nadrealnim, povsem posvetila grafični umetnosti.
Postavljanje razstave v Galeriji ZDSLU, vse fotografije Marijan Zlobec
Njen sloves je slonel na posebnem slikarskem pristopu h grafični tehniki, barvni jedkanici, ki jo je uporabljala na izviren način, tako da je v dolgotrajnem in natančnem delu na grafični plošči z jedkanjem oblikovala matrico, ki je odtisnjena oblikovala taktilno občutene površine predmetov v razkošnih barvnih niansah.
Če je njeno grafično ikonografijo zapolnjeval predvsem svet predmetov, bodisi foteljev, stolov in kanapejev z zgodovinsko patino ali predmetov iz sodobne kulture porabništva, pa so jo v slikarstvu privlačili obrazi, otroški in ženski. Vzporedno, različno intenzivno, a skozi celoten opus, je slikala portretne miniature.
To so dela, ki so doslej ostajala skrita v njenem ateljeju in bodo tokrat prvič na ogled javnosti. Na razstavi bodo portreti iz vseh obdobij njenega dela. Le nekaj redkih je naslikala po naročilu, predvsem so jo tako kot v grafiki pritegovale teksture in kolorit kože, las, očesne steklovine, zato si je sama izbirala svoje modele.
Portret Janeza Menarta
Projekt celostne predstavitve te umetnice, znane predvsem kot grafičarke, bo odstrl širši pogled nanjo in jo prvič predstavil tudi kot slikarko. Zato naslov razstave Skriti opus, saj želijo opozoriti najprej na njeno portretno slikarstvo, s katerim se je ukvarjala daleč proč od oči javnosti, pa tudi na ustvarjanje tekstilnih slik in predstaviti doslej neznana študentska grafična dela.
Portreti mlade kustosinje Žive Škodlar Vujić
V Galeriji ZDSLU so razstavljeni slikarski portreti v tehniki olje na platnu. Drugi, dokumentarni del razstave bo na ogled v Ateljeju Maraž&Bernik v isti hiši nekaj nadstropij više, v delu bivalnega ateljeja, kjer je umetnica ustvarila glavnino svojega opusa.
Živa Škodlar Vujić
To bo redka priložnost vstopiti v njen prostor in čas, ki ga bodo, poleg ostalega dokumentarnega gradiva, fotografij, člankov in katalogov, prikazovali tudi njene krpanke, objekti ali drugi predmeti z njenimi intervencijami, kot so oblačila, ki jim je dodala osebno noto.
V ateljeju
Projektu se pridružuje tudi Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, kjer so prikazana zgodnja grafična dela, ki odstirajo pogled na umetničine začetke v tej disciplini, in fotografski portreti umetnice.
V ateljeju
Njen markantni videz je bil spodbuda za nekaj izjemnih fotografskih portretnih serij osrednjih imen slovenskih fotoreporterjev in fotografov, Leona Dolinška, Joca Žnidaršiča in Tihomirja Pinterja, ki bodo na razstavi.
Njen prepoznavni grafični opus pa bo sočasno prikazan na osrednji razstavi v MGLC, odprti od 11. julija 2024. Razstava bo priložnost, da bo ob pregledni razstavi grafike Adriane Maraž, ki bo postavljena na ogled v MGLC, mogoče videti dela, ki jih slikarka še nikoli ni prikazala in prispevajo k poglobljenemu razumevanju umetničinega dela.
S celostno predstavitvijo umetnice želijo prispevati k osvežitvi pogleda na to pomembno slovensko ustvarjalko, spomniti na njeno vlogo najpomembnejše slovenske grafične umetnice in jo usidrati v kulturni zavesti kot eno najpomembnejših ustvarjalk druge polovice 20. stoletja, dodati kamenček k raziskovanju feministične problematike in družbene vloge umetnice v tedanji, pretežno moški družbi vodilnih umetniških imen in v socialističnih družbenih pogojih.
Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Ljubljana in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom.
Nekaj njenih oblek v ateljeju
Organizacijo razstav s strani ZDSLU je prevzela Petra Kosi, vodja projektov ZDSLU, in s strani Društva likovnih umetnikov Ljubljana za razstavo v Galeriji DLUL Mojca Smerdu. (Po tiskovnem sporočilu).
Slikarka Adriana Maraž: »Moja ambicija je pravzaprav slikanje poleg grafike. S sliko se zajame več. S sliko lahko razgrneš celovit odnos do življenja, do motiva. Zato je grafika učinkovitejša, prav zaradi svoje omejenosti.«
vir: Barbara Goričar, Portret tedna, Adriana Maraž, Delo, Sobotna priloga, 7. 12. 1974, str. 25.
Joco Žnidaršič, Adriana Maraž v ateljeju (na Komenskega 8), 1974, črno-bela fotografija, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine (na razstavi v DLUL)
Marijan Zlobec