Slovenski glasbeni dnevi že 38 let združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter gradijo na temeljih glasbene dediščine našega prostora. Potekali bodo med 17. in 23. aprilom. Zaznamoval jih bo pester koncertni program s številnimi novitetami in krstnimi izvedbami slovenskih skladateljev. Glasba kot interpretativna umetnost, ki je osrednja tema letošnjega praznika slovenske glasbe, je kompleksen in raznolik umetniški proces, ki zahteva uravnoteženost med tehnično dovršenostjo in ekspresivno poglobljenostjo interpreta. V Viteški dvorani Križank, Slovenski filharmoniji, Minoritski cerkvi v Mariboru in na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani bomo prisluhnili slovenskim umetnikom ter obravnavali glasbeno interpretacijo na dveh mednarodnih simpozijih.
Aldo Kumar je pred kratkim praznoval sedemdesetletnico, foto FB
Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, na sporedu bodo dela treh velikih imen povojne generacije skladateljev; Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Skladbe bodo v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije in solistov zazvenele pod vodstvom Davorina Morija.
Koncert zborovskih del Alda Kumarja v Novi Gorici, foto FB
Bogat in žanrsko pester opus Alda Kumarja bo tokrat predstavila njegova kompozicija za orgle in orkester Strastra, ki jo bomo slišali v interpretaciji enega najvidnejših slovenskih organistov Tomaža Sevška.
Aldo Kumar sredi pevk in pevcev
V izvedbi violinistke Lalite Svete bo krstno zazvenel Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta, ki ji je tudi posvečen. Izviren in globoko premišljen je tudi razvejani opus Uroša Rojka, katerega noviteta Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester je še ena v nizu skladateljevih istoimenskih skladb, ki črpajo iz minljivosti življenja.
Priprava na izvedbo, skladatelj in obe pianistki, foto FB
Ustvarjena je bila za pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček Laznik, ki jo bosta na otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov tudi izvedli.
(17. 4., 19.30, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija)
Mednarodni muzikološki simpozij, ki se je leta 1985 razvil na pobudo slovenskega muzikologa Primoža Kureta, razširja znanja s predavanji uglednih domačih in tujih strokovnjakov. Pod vodstvom prof. dr. Jerneja Weissa, ki z referati mednarodno priznanih muzikologov iz najboljših evropskih univerz podrobneje osvetljuje muzikološke teme, bo simpozij z naslovom Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim tokrat pozornost namenjal glasbeni interpretaciji kot sintezi umetniškega in znanstvenega pristopa h glasbeni izvedbi.
Referati mednarodnih gostov
Barbara Lüneburg (Linz): Veljavnost v procesih umetniškega raziskovanja v glasbi (Zoom predavanje)
Clemens Hellsberg (Dunaj): Uresničitev vizije: zgodovina, struktura in dirigenti Dunajskih filharmonikov
Helmut Loos (Leipzig): Dirigent: pravica in učinek
Hartmut Krones (Dunaj): Nauk o izvajanju dunajske šole kot historična izvajalska praksa
Lidija Melnik (Lvov): Nekoliko drugačna “dunajska šola”: Eduard Steuermann in njegovi lvovski učenci (L. Münzer, J. Gimpel, A. Hermelin)
Bianca Schumann (Dunaj): “Naslednjo soboto bo v operi zelo zanimiva predstava!” Prispevek k raziskavam historične uprizoritvene prakse
Viktor Velek (Ostrava): Glasbena interpretacija – specifike dela z besedilnimi izjavami
Luba Kijanovska (Lvov): Ukrajinska operna pevka Solomia Krušelnicka v procesu umetniške emancipacije poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja
Lucija Konfic, Vjera Katalinić (Zagreb): Vittorio Radeglia in njegova Sérénade aux étoiles na tekmovanju Modern Composers’ Series
Wolfgang Marx (Dublin): Umetna inteligenca in glasbena interpretacija
Darja Koter (Ljubljana): Poskus analize vplivov na umetniško interpretacijo dirigenta – Lovro Matačić in Drago Mario Šijanec na slovenskih glasbenih odrih
Jera H. Petriček (Dunaj): Dirigentka Gertrud Herliczka
Niall O’Loughlin (Loughborough): Novejša slovenska glasba in njeni interpreti
Domen Marinčič (Ljubljana–Hamburg): Interpretacija v različnih snemalnih okoljih
Tjaša Ribizel Popič (Ljubljana): Metaanaliza slovenske muzikološke literature 21. stoletja
(18. 4., od 8.00 do 19.00, Viteška dvorana Križank)
Noč slovenskih skladateljev je celovečerni koncertni cikel sodobne klasične glasbe, ki je že tradicionalno vsako leto del programa Slovenskih glasbenih dnevov. Organizira ga eden vodilnih ambasadorjev slovenske glasbe, Društvo slovenskih skladateljev. Na letošnjem koncertu bo predstavljenih kar štirinajst novitet.
Igor Dekleva, foto Marijan Zlobec
Igor Dekleva in Žarko Živković ostajata zvesta svojima izvornima inštrumentoma, klavirju oziroma kitari, slednja je navdahnila tudi Matijo Marčina.
Matija Marčina na svojem koncertu leta 2013 v SF, foto Marijan Zlobec
Tomaž Bajželj je svoje novo delo posvetil harfi, viola in violončelo se združita v noviteti Aleksandre Bajde, Uršula Jašovec in Črt Sojar Voglar pa pomembno bogatita repertoar za duo kitare in harfe.
Črt Sojar Voglar, foto Wikipedija
Nove zvočne rešitve v tradicionalnih inštrumentalnih kombinacijah flavte, klavirja in viole oziroma violončela pa so s kompozicijami za trio zasedbe ustvarili Imer Traja Brizani, Bojan Glavina ter Urška Orešič Šantavec.
Uršula Jašovec, foto astrum.si
Drugačna zvočna svežina pa se obeta pri Tomažu Svetetu in Tomažu Habetu, ki v svojih dveh novostih družita tri brenkala: kitaro, harfo in citre.
Žarko Živković
Koncert bo krstno predstavil še dva inštrumentalna kvarteta (flavta, viola, violončelo in klavir), pod katera sta se podpisala Vladimir Batista ter David Veber.
Vladimir Batista
David Veber
(18. 4., 19.30, Dvorana Slavka Osterca, Slovenska filharmonija)
Letos bo prvič na sporedu tudi Mednarodni študentski simpozij, ki bo gostil številne slovenske in tuje študente. Vodja simpozija je muzikologinja Tjaša Ribizel Popič. Namen študentskega simpozija je mlajši generaciji glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev, glasbenih pedagogov in muzikologov ponuditi možnost predstavitve raziskovalnega dela ter jim omogočiti izmenjavo praktičnih izkušenj. Tudi študentje bodo s svojimi referati kritično obravnavali glasbeno interpretacijo med umetniškim in znanstvenim, simpozij pa jim bo ponudil možnost, da svoje razmisleke in dognanja delijo ne le s kolegi, temveč tudi s širšo javnostjo.
(19. 4., od 9.00 do 17.30, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani)
Sledi še en tradicionalni koncertni dogodek Društva slovenskih skladateljev, Koncertni atelje, ki iz sezone v sezono izvajalcem ponuja svojevrsten poustvarjalni izziv. Tokrat bomo prisluhnili Dušanu Sodji in Tatjani Kaučič, ki sta svoje znanje združila pod nazivom Duo Claripiano. V svoji 30-letni karieri sta glasbenika stkala dragocene vezi z mnogimi slovenskimi glasbeniki, katerih dela bomo slišali na prihajajočem koncertu.
Uroš Krek leta 1948, foto Wikipedija
Zaigrala bosta Sonatino Uroša Kreka, ki jo je skladatelj ustvaril leta 1984. Glasbenika redno sodelujeta tudi z Lojzetom Lebičem, ki jima je leta 2017 posvetil kompozicijo Spomin – predelavo Sonate iz leta 1960, ki v novi preobleki odzvanja kot spomin na avtorjevo ustvarjalno preteklost.
Lojze Lebič, foto Wikipedija
Duo pa je bil nekoč navdih tudi za razpoloženjsko miniaturo Canto rapsodico Janeza Matičiča. Nova dela, ki bodo tokrat zazvenela, pa so za glasbenika ustvarili še Nenad Firšt, Tadeja Vulc in Tržačan Corrado Rojac.
(19. 4., 19.30, Dvorana Slavka Osterca, Slovenska filharmonija)
Komorni cikel butičnih koncertov Carpe artem Društva za komorno glasbo Amadeus je bil osnovan leta 2012, z namenom povečati dostopnost ter zanimanje za komorno glasbo. Ciklu koncertov se vsako leto pridruži Godalni kvartet Carpe artem, katerega koncert bo na sporedu tudi na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih.
Viktor Parma, foto Wikipedija
Med prve tehtne prispevke na področju komorne glasbe pri nas zagotovo sodi Godalni kvartet (1922) Viktorja Parme, sicer očeta slovenske opere. Prav komorne zasedbe pa so platforma eksperimentiranja Tomaža Sveteta v smislu inštrumentalnih tehnik in glasbene sintakse, med katere sodi skladba iz leta 2004 I cantici dei angeli.
Tomaž Svete, foto Marijan Zlobec
Prihajajoči koncert napoveduje tudi krstno izvedbo 3. godalnega kvarteta Dejana Jakšiča, skladatelja najmlajše generacije domačih ustvarjalcev. Program pa bo zaokrožila zvočno barvita in lahkotna Italijanska serenada Huga Wolfa.
Spomenik Huga Wolfa, delo akademskega kiparja Mirsada Begića v Slovenj Gradcu, foto Momus
(20. 4., 19.00, Minoritska cerkev, Maribor)
Ciklus samospevov, tradicionalni koncertni dogodek, ki ga od leta 2002 prireja Glasbena matica Ljubljana, s premišljeno oblikovanimi programi razkriva ne le neskončno bogastvo iz svetovne zakladnice, pač pa ozavešča pomen, ki ga je imela oblika samospeva na razvoj slovenske glasbene umetnosti. Pomemben pečat v delovanju Glasbene matice je pustil Mirko Polič, dirigent in skladatelj, ki sodi med prepoznavnejše osebnosti slovenskega glasbe prve polovice 20. stoletja.
Mirko Polič, foto Wikipedija
Čeprav ga je najbolj privlačila opera, je skladal na različnih področjih ter zapustil tudi več samospevov in zborovskih skladb. Program, v celoti posvečen Poliču, odkriva tančice pozabljenega skladatelja, čigar dediščino bodo v intimnem preletu vokala in klavirja obudili sopranistka Aleksandra Radovanović, pianist, skladateljev pravnuk Igor Vićentić in tenorist Gregor Ravnik.
Igor Vićentić, foto agora.at
(22. 4., 19.00, Viteška dvorana Križank)
Sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov bo v znamenju sodobne ustvarjalnosti. Začel ga bo eden najuspešnejših slovenskih skladateljev, Božidar Kos.
Božidar Kos, foto SAZU
Njegova Sinfonietta za godala sodi v obdobje, ko je začel evropski avantgardizem spajati z elementi balkanske folkloristike. Sledili bosta kompoziciji glasbenic različnih skladateljskih poetik, ki sta prepoznani predvsem po skladbah za najmlajše.
Svetlana Maraš, foto osebni profil
Srbska umetnica Svetlana Maraš se v skladbi Defiance of the Glorious Children nasloni na pustolovsko, sveže in brezmejno muziciranje otrok ter na njihovo svobodo eksperimentiranja.
Larisa Vrhunc, foto Wikipedija
Larisa Vrhunc pa se v kompozicij Tako tiho ozira k dojenčkom in malčkom. Praznik slovenske glasbe se bo izpel s Koncertom za violino in orkester Janeza Matičiča, ki ga je napisal v poznih sedemdesetih.
Janez Matičič, foto SAZU
Ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pod taktirko Stevena Loya ga bomo slišali v interpretaciji violinistke Lane Trotovšek, ki je v zadnjem desetletju zgradila zavidljivo mednarodno solistično kariero.
(23. 4., 19.30, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija)
Marijan Zlobec