KRITIK.si

Letošnji 72. Ljubljana Festival bo imel bogat program komornih in solističnih koncertov, nastopov profesorjev ter študentov mednarodnih mojstrskih tečajev, jubilejnih ali poslovilnih nastopov, tradicionalnih koncertov med vožnjo z ladjicami po Ljubljanici, promenadni koncert…

Zoran Mitev, foto Festival Ljubljana

Med jubileji naj omenimo koncert ob štiridesetletnici glasbenega in umetniškega delovanja fagotista, solista Slovenske filharmonije Zorana Miteva, ki bo nastopil 11. julija v Križevniški cerkvi. Ob njem bodo na oder stopili člani makedonskega Društva Polifonija, kot solist pa bo nastopil še violončelist Igor Škerjanec.

Zoran Mitev

Zoran Mitev je po študiju v Skopju diplomiral na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani leta 1987 in nato opravil specializacijo v Gradcu. Izpopolnjeval se je še v Budimpešti, Moskvi in na Dunaju. Med letoma 1984 in 1992 je bil solo-fagotist v Orkestru Opere in baleta SNG Ljubljana, od 1992 pa je solo-fagotist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije. Senat Akademije za glasbo mu je leta 2010 podelil priznanje pomembnih umetniških del na področju fagota. Doslej je krstno izvedel več kot 40 solističnih in komornih del slovenskih in tujih skladateljev (Ramovš, Šivic, Firšt, Sojar Voglar, Krivokapič, Mihevc, Bavdek, Svete, Vrhunc, Glavina, Prošev, Mančev, Habe …). Junija 2013 je z orkestrom Slovenske filharmonije posnel pet koncertov za fagot slovenskih avtorjev (Tomaž Habe, Nenad Firšt, Lucijan Marija Škerjanc, Črt Sojer Voglar, Ivo Petrić). Na Slovenskih glasbenih dnevih 2014 je krstno izvedel tudi Koncert za fagot in orkester Tomaža Habeta).

Pridružili se mu bodo violončelist Igor Škerjanec, ki je za svoje delo prejel Betettovo nagrado in Župančičevo nagrado, ter člani Društva Polifonia iz Skopja, katerih področja delovanja so koncertne dejavnosti, podpora makedonskim umetnikom, organiziranje delavnic in drugo.

Gordon Jacob

Izvedli bodo glasbo plodovitega in v melodijo usmerjenega angleškega skladatelja Gordona Jacoba, neoklasicista Tomislava Zografskega, ki je imel ključno vlogo na poti makedonske glasbe v postmoderno dobo.

Tomislav Zografski

Sledila bodo dela švedskega skladatelja, profesorja, glasbenega publicista, kritika in dirigenta Larsa-Erika Larssona, ki je pisal simfonije, koncerte, komorno in vokalno glasbo, bil pa je znan tudi po svoji filmski glasbi ter glasbi za gledališče.

Lars-Erik Larsson

Plodoviti Marko Mihevc, za glasbo katerega sta značilna dramatski impulz in premišljen koncept uporabe glasbenih elementov, svoje novo delo za krstno izvedbo še piše.

Marko Mihevc

Dragana Šuplevskega, ki je melodično in ritmično pogosto črpal iz makedonske ljudske glasbe, pri nas že poznamo, še posebej po njegovi zborovski glasbi, kot je bila vsem znana Rum dum dum.

Črt Sojar Voglar

Kot zadnji na programu bo vsestranski in intenzivno vsebinsko izpovedni Črt Sojar Voglar. Tako bo jubilej Miteva zaznamovan s kakovostnim in izredno pisanim komornim programom.

Program:
Gordon Jacob: Suita za fagot in godalni kvartet
Tomislav Zografski: Suita za godalni orkester
Lars-Erik Larsson: Concertino za fagot in godalni orkester, op. 45, št. 4
Marko Mihevc: novo delo, krstna izvedba
Dragan Šuplevski: Capriccio za godalni kvintet
Črt Sojar Voglar: Najmanj petkrat uporabno za fagot in godalni kvintet

Recital pesmi Leoša Janačka in Bohuslava Martinuja

V Križevniški cerkvi bosta 26. julija ob 20. uri nastopila češka sopranistka Martina Jankova in pianist Christoph Bener. To bo pevski recital s posebno redko predstavitvijo pesemskih ciklov dveh znamenitih skladateljev, kot sta starejši Leoš Janaček in mlajši Bohuslav Martinu, a sta oba hitro postala mednarodno znana in priznana. Pri nas bolj Leoš Janaček s svojimi operami (nazadnje Katja Kabanova, spominjam se Jenufe in Lisičke Zvitorepke…) in s Sinfonietto z dvanajstimi trobentami, ki jih je dirigent Anton Nanut postavil v vrsto na vrhu odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma.

Bohuslav Martinu je bil pri nas izveden ali predstavljen z nekaterimi simfonijami in klavirskimi koncerti ali s komorno ter vokalno glasbo.

Prizor iz Martinujevega Grškega pasijona v Salzburgu 2023, foto SF/Monika Rittershaus

Skladatelji na začetku 20. stoletja so spoznali, da lahko ljudska glasba prevzame pomembno vlogo pri iskanju novih glasbenokompozicijskih rešitev. K ljudskemu izročilu jih je sprva gnala romantična sila po vzpostavljanju nacionalnega umetnostnega sloga, ki bo karakterističen in utemeljen v narodovi prabiti.

Na Češkem sta bila najpomembnejša predstavnika tega obdobja Leoš Janáček in Bohuslav Martinů, ki sta pogosto posegala po ljudskih motivih.

Martina Janková

Recital češke sopranistk v Križevniški cerkvi bo namenjen vpogledu v ljudsko navdihnjene pesmi teh dveh zanimivih in v mednarodnem prostoru vedno bolj izvajanih skladateljev. Salzburški poletni festival je v zadnjem obdobju izvedel več oper Leoša Janaćka, lani pa je izvedba Martinujevega Grškega pasijona obveljala za najboljšo predstavo v opernem programu.

Martina Janková

Kot interpretka pesemskih ciklov obeh skladateljev bo nastopila sopranistke Martina Janková, ki slovi po interpretacijah vlog v operah Wolfganga Amadeusa Mozarta in baročnih skladateljev. Dolga leta je plodno sodelovala z dirigentom Nikolausom Harnoncourtom, ki jo je večkrat angažiral za pomembne operne uprizoritve in oratorijske izvedbe.

Od študijskega leta 2020/2021 je glavna predavateljica petja na Oddelku za glasbo na Univerzi za umetnost v Zürichu. Njeni prvi diplomanti so začeli sodelovati z züriško operno hišo, Korejsko nacionalno opero in priznanimi baselskimi madrigalisti.

Njena zgoščenka “Martinu Songs” je prejela nagrado Diapason d’Or 2019 in bila izbrana za zgoščenko meseca s strani nemške revije “Opernwelt”.

Zgoščenka je bila nominirana za International Classical Music Awards 2020 (v kategoriji vokalne glasbe).

Na klavirju jo bo spremljal Christoph Berner, čigar širok slogovni spekter in glasbeno vsestranskost so kritiki večkrat hvalili. Še posebej izstopa njegovo sodelovanje s tenoristom Wernerjem Güro, s katerim sta pri glasbeni založbi Harmonia Mundi izdala številne večkrat nagrajene posnetke.

Program:

Leoš Janáček: Izbor iz cikla Ukvalska ljudska poezija

Ukvalska cerkvica!
Moja draga mati
Na tistih Fojtovih travnikih
Zakaj stojiš tam žalostna, deklica?
Ti cerkvica!
Hrast na našem dvorišču

Leoš Janáček: Izbor iz cikla Moravska ljudska poezija

Žarek dragega
Slika dragega
Vztrajnost
Konji ljubljenega
Pero
Hrepenenje
Breme
Gozdar
Negotovost
Včasih in zdaj
Dober nasvet

Muzikanti
Leoš Janáček: Izbor iz cikla Po zaraščeni poti
Naši večeri
Fridska Devica Marija
Klepetali so kot lastovke
Lahko noč!
Majhna sova ni odletela! iz cikla Po zaraščeni poti

***