Londonski simfonični orkester se bo pod dirigentskim vodstvom novega šefa dirigenta in umetniškega vodje Antonia Pappana na 72. Ljubljana Festivalu predstavil dvakrat. To je zelo redko celo v Salzburgu ali Luzernu, ki sicer temelji na svetovni orkestrski panorami, nima pa npr. operne produkcije, tako kot Salzburške slavnostne igre. Festivali brez oper niso tako privlačni, prav tako brez drugih žanrov, ki pritegnejo drugačno občinstvo.
Londonski simfonični orkester v Barbican Centre
Drugi koncert Londonskega simfoničnega orkestra 29. avgusta ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo precej drugačen od prvega, saj bo predstavil dela Hectorja Berlioza in Richarda Straussa v prvem delu ter mogočne Planete Gustava Holsta v drugem delu koncertnega večera.
Antonio Pappano in LSO
Hector Berlioz in Richard Strauss sta s svojim inovativnim pristopom do orkestracije in programsko zasnovanimi deli močno vplivala na razvoj glasbe. Oba sta napisala veličastne opere, tako da jih ljubitelji opere težko dočakajo v vsem svojem življenju, da bi jih videli vsaj polovico v različnih produkcijah po svetu ter tako neposredno spoznali njuno umetniško veličino.
Londonski simfonični orkester
Uvertura Rimski karneval je zgodnje Berliozovo delo, ki vsebuje slavni solo angleškega roga, Burleska za klavir in orkester Richarda Straussa pa s svojim parodičnim tonom nakazuje odmik mladega skladatelja od ustaljenih oblik.
Gustav Holst
Gustav Holst je na drugi strani še nekoliko enigmatična figura, ki ga je njegova samosvoja filozofija postavila na pot daleč od glavnega toka evropske glasbe. Kljub temu je napisal še danes nadvse priljubljeno orkestrsko suito Planeti.
Dirigent Albert Coates okrog leta 1922, foto Wikipedija
Planeti, op. 32, je sedemstavčna orkestralna suita angleškega skladatelja Gustava Holsta, napisana med letoma 1914 in 1917. V zadnjem stavku se orkestru pridruži ženski zbor brez besed. Vsak stavek suite je poimenovan po planetu Osončja in njegovem domnevnem astrološkem značaju.
Adrian Boult, foto Wikipedija
Premiera The Planets je bila v Queen’s Hall v Londonu 29. septembra 1918, dirigiral je Holstov prijatelj Adrian Boult pred povabljenim občinstvom okoli 250 ljudi. Leta 1919 in v začetku leta 1920 so bili izvedeni trije koncerti, na katerih so bili odigrani stavki iz suite. Prvi popolni nastop na javnem koncertu je imel Londonski simfonični orkester pod dirigentskim vodstvom Alberta Coatesa v Queen’s Hall 15. novembra 1920.
Arnold Bax
Inovativna narava Holstove glasbe je povzročila nekaj sovražnosti med manjšino kritikov, vendar je suita hitro postala in ostala priljubljena, vplivna in pogosto izvajana. Skladatelj je dirigiral na dveh posnetkih dela, zatem pa so ga dirigenti, zbori in orkestri iz Združenega kraljestva in tujine posneli vsaj 80-krat.
Holstov izvod prve izdaje Planetov
Planeti so nastajali skoraj tri leta, med 1914 in 1917. Delo je sicer idejno začelo nastajati marca in aprila 1913, ko sta Gustav Holst in njegov prijatelj in dobrotnik Balfour Gardiner počitnikovala v Španiji s skladateljem Arnoldom Baxom in njegovim bratom, pisateljem, publicistom in kritikom Cliffordom Baxom.
Clifford Bax, foto Wikipedija
Razprava o astrologiji je vzbudila Holstovo zanimanje za to temo. Clifford Bax je kasneje komentiral, da je Holst postal “izjemno spreten razlagalec horoskopov”. Kmalu po počitnicah je Holst pisal prijatelju: “Študiram le stvari, ki mi nakazujejo glasbo. Zato me je skrbelo za prajezik sanskrt. Nato mi je pred kratkim značaj vsakega planeta navrgel veliko tem in sem precej natančno študiral astrologijo”. Cliffordu Baxu je leta 1926 povedal, da Planeti :
Imogen Holst, skladateljeva hči, ki je bila tudi skladateljica in dirigentka, je zapisala, da je imel njen oče težave z obsežnimi orkestrskimi strukturami, kot so simfonije, in zamisel o suiti z ločenim značajem za vsak stavek je bila zanj navdih. Holstov biograf Michael Short in muzikolog Richard Greene menita, da je verjetno še en navdih za skladatelja, da je napisal suito za veliki orkester, primer Schoenbergovih Petih skladb za orkester op. 16, napisanih leta 1909. Ta suita je bila premierno izvedena v Londonu leta 1912 in ponovno leta 1914, ko je svoje delo dirigiral sam Schoenberg; Holst je bil na enem od koncertov in znano je, da je imel kopijo partiture.
Arnold Schoenberg – Avtoportret, 1908
Holst je The Planets opisal kot “niz slik razpoloženja”, ki delujejo kot “folije drug drugemu”, z “zelo malo kontrasta v kateri koli od njih”. Short piše, da so nekatere značilnosti, ki jih je skladatelj pripisal planetom, morda nakazane v knjižici Alana Lea Kaj je horoskop? , ki jo je takrat bral. Holst je naslov dveh stavkov – »Merkur, krilati glasnik« in »Neptun, mistik« – prevzel iz Leovih knjig. Čeprav je bila astrologija Holstovo izhodišče, je planete razporedil po svojem načrtu.
Prvi stavek, ki je bil napisan, je bil Mars sredi leta 1914, sledili so mu Venera in Jupiter v drugi polovici leta, Saturn in Uran sredi leta 1915, Neptun pozneje leta 1915 in Merkur v začetku leta 1916. Holst je orkestracijo dokončal leta 1917.
V času, ko je Holst med letoma 1914 in 1917 pisal svojo orkestralno suito, je bil Neptun najbolj oddaljen planet, odkrit v sončnem sistemu, in o njem je bilo zelo malo znanega.
Pluton je bil odkrit leta 1930, le štiri leta preden je Holst umrl. Holst je bil še vedno zelo aktiven kot skladatelj in takrat so ga vprašali, ali namerava napisati osmi stavek ali ne.
Orkester je zelo velik, tako v pihalih (štiri flavte, tri oboe, angleški rog, štirje klarineti, štirje fagoti), kot trobilih (šest rogov, štiri trobente, dve pozavni, bas pozavna, dve tubi) ter tolkalih, med drugim z dvema timpanistoma, cevastimi zvonovi, ksilofonom, zvončki… nastopajo še dve harfi, orgle in celesta. Z godali skupaj sto glasbenikov.
Obnovljen zgodovinski posnetek
V Neptunu sta dodana dva triglasna ženska zbora (vsak obsega dva sopranska in en altovski del), ki se nahajata v sosednjem prostoru ali zaodrju in naj bi bila skrita pred občinstvom. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo peli na stranskem odru.
Holstovo posvetilo Adrianu Boultu
Skladbe bodo zazvenele v interpretaciji sira Antonia Pappana, vrhunskega izvajalca simfonične in operne glasbe, ki je v preteklosti deloval v Oslu, Bruslju, Londonu, Bayreuthu, Rimu in drugje.
Vodil bo Londonski simfonični orkester, ki se prav s Planeti ponaša kot njihov zgodovinski izvajalec.
V Neptunu se jim bo pridružil Kaunas State Choir (Državni zbor iz Kaunasa), ki z mednarodnim uspehom izvaja tako staro kot novo glasbo.
Izvedba Planetov traja okrog 50 minut.
Posnetek iz leta 1923
V Sloveniji je Planete prvi dirigiral Uroš Lajovic s Slovensko filharmonijo na začetku delovanja Cankarjevega doma in prvih koncertov v Gallusovi dvorani.
Gustav Holst
Program:
Hector Berlioz: Uvertura Rimski karneval, op. 9
Richard Strauss: Burleske za klavir in orkester v d-molu, TrV 145
***
Gustav Holst: Planeti, op. 32
Gustav Holst dirigira svoje Planete 1922, 1923, 1924; v imenu je napačno Gustov
Marijan Zlobec