Marčevski uvodnik tajnice urednice Slovenske matice dr. Ignacije Fridl Jarc je zelo aktualen, pa ne le spričo visokega jubileja SM, to je 160. obletnice obstoja in delovanja, ampak zaradi položaja slovenskega jezika v slovenskem državnem šolskem sistemu, ki mu prostovoljno grozi izumiranje.
Jubilejni zbornik Slovenske matice
“Vsak jubilej ni le praznovanje in spomin na preteklost, ampak tudi trenutek, ko se ustavimo, da se vprašamo, po kateri poti stopati v prihodnost. Slovenska matica je v letošnjem februarju slovesno proslavila svojo 160-letnico obstoja, marec pa je mesec, ko je treba določiti naše usmeritve za prihodnje desetletje. V prijetnih druženjih s prijateljskimi maticami – črnogorsko, hrvaško, slovaško in srbsko, ki so potekala ob našem slavju, smo odkrili kar nekaj skupnih vprašanj in tudi zaskrbljenih spraševanj, kaj lahko, tako znotraj svojih narodnih in državnih skupnosti kot povezane med seboj, matice še storijo za ohranjanje temeljnih evropskih civilizacijskih kulturnih oziroma duhovnih vrednot. Iz njih so namreč v preteklih dveh stoletjih nastale, vsaka v svojem prostoru je pomagala krepiti narodno identiteto, zavest, kulturo, jezik in znanost in vzpostavljati lastno državno suverenost.
Presenetljivo se je izkazalo, da je eno od perečih vprašanj prihodnosti, kljub številnim državnim ustanovam, ki naj bi naše narodne jezike varovale, proučevale in zanj skrbele, prav ohranjanje naše jezikovne suverenosti in identitete. Pri tem smo si izmenjali zelo različne izkušnje. Matica hrvaška je prav konec januarja 2024 dosegla velik uspeh v Hrvaškem saboru, saj je bil tega dne z dvotretjinsko podporo sprejet Zakon o hrvaškem jeziku, ki hrvaščino priznava kot kulturno dobrino in dediščino, kot enega od temeljev hrvaške nacionalne identitete in kulture, in sicer v vsej večplastnosti knjižnega jezika in raznolikosti njenih narečij. Slovenci svojega jezika zakonsko še nismo zaščitili, imamo le strateški načrt, poimenovan Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025, ter parcialni Zakon o javni rabi slovenščine, ki je napisan tako, da pristojnim inšpekcijskim službam omogoča lagodno neukrepanje, četudi našo deželo preplavljajo reklame, aplikacije, vseh vrst proizvodi, tehnična navodila in celo spletne strani v vseh drugih jezikih. Pri tem se brez ustavne podlage samovoljno izvaja poučevanje na fakultetah v angleščini, spretno pa globalno vzgajamo tudi dijake, ki v roke prejmejo slovenske dijaške izkaznice s predimenzioniranim napisom »Do more. Be more«. Ne da bi najprej zakonsko zaščitili slovenščino, zdaj na vrat na nos drvimo v zaščito jezikov in govorcev pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ. Matica srbska pa se po drugi strani bori proti uveljavitvi zakona, ki na vseh ravneh, tudi v literaturi, predpisuje obvezno rabo t. i. senzitivnega jezika glede na gramatikalni spol in za kršenje tega zakona predvideva ostre kazni. Zato smo predstavniki različnih matic sklenili, da v prihodnjih tednih pripravimo dopis na ključne evropske institucije o pomenu zaščite jezikovne tradicije in jezikovnih posebnosti evropskih narodov.
Dr. Ignacija Fridl Jarc, foto Marijan Zlobec
V slovenščino, svoj materni jezik, smo namreč vrojeni. Njena struktura oblikuje naše mišljenje in prek naših misli usmerja naše delovanje. To, da premore dvojino, omogoča našemu narodu drugačno govorico ljubezni in pesnjenju odpira načine izrekanja, kot jih ne moremo najti v drugih jezikih, ki je ne premorejo. Zelo močne težnje, da bi naši jeziki ne bili več nosilci teh narodnih posebnosti, so povezane s težnjo po izničenju narodnih kultur, na kar smo predstavniki matic opozorili tudi na naši slavnostni akademiji 2. februarja 2024 z izjavo:
»Kot ljubitelji svojih slovanskih jezikov smo spregovorili o jezikovnih strategijah, ki v naših slovanskih državah, in žal ne le v njih, na normativni ravni ideološko posegajo v nacionalne jezike. Ob tem naš razmislek meri izključno na zavedanje, da predpisani jezikovnopolitični standardi, ponekod celo pospremljeni z grožnjo sankcij, rušijo v dolgi tradiciji zgrajen gramatikalni ustroj nacionalnih jezikov in s tem njihov duhovni razvoj ter tako jezik kot temelj človeške civilizacije nepopravljivo razkrajajo. Če bi dopustili, da izobraževalni sistem poučuje jezik tako, da ruši njegovo gramatično strukturo in s tem strukturo človekovega mišljenja v izražanju človečnosti, bi pristali na dehumanizacijo naših narodov, sčasoma pa se tudi utopili v znanem talilnem loncu globalizma. Ker imamo narodi v Evropski zvezi ta privilegij, da so naši jeziki v njej enakopravni, prav to prizadevanje pa je bilo naloga in poslanstvo matic od časa nastanka prve matice pred skoraj dvesto leti, smo se namenili, da v Svet Evrope, evropski parlament in evropsko komisijo pošljemo apel, naj naredita vse, da v evropskem prostoru jezik ostane temeljna vrednota, ki je ustvarila civilizacijo, v kateri živimo v duhovni in materialni blaginji in kjer se čutimo in družimo kot srčni ljudje in domoljubi, ki spoštujemo vsak svoj narod.«
Dr. Ignacija Fridl Jarc, foto Marijan Zlobec
Slovenska matica svoje spoštovanje do slovenskih jezikovnih korenin izkazuje z izdajanjem kakovostnega knjižnega programa. Kot prva je z letnico 2024 izšla knjiga Slovenska matica ob 160-letnici, ki z bogatim slikovnim in pisnim gradivom pričuje o tem, koliko imenitnih slovenskih osebnosti je bilo potrebnih in kako neizmerno dolgo obdobje je moralo preteči, da smo svojo narodno kulturno in jezikovno suverenost končno lahko začeli uveljavljati v samostojni državi. Zato je Slovenska matica tudi po 160 letih delovanja še kako potrebna, da vzgaja v nas spoštljivost do preteklosti, čuječnost v sedanjosti in preudarnost za prihodnost.”
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice