72. Ljubljana Festival bo pripravil celo vrsto programov različnih žanrov, ne le koncertov klasične glasbe, opernih in baletnih predstav ali nastopov, med katerimi smo kot prva dva velikana napovedali koncert pianistke Marthe Argerich in dirigenta Charlesa Dutoita. Prav tako bomo na gala koncertu prisluhnili Orchestra del Maggio Musicale Fiorentino (Orkester Majskega glasbenega festivala v Firencah), ki ga bo vodil maestro Zubin Mehta. V produkciji Teatro del Maggio Musicale Fiorentino bo na sporedu opera Trubadur Giuseppeja Verdija prav tako pod Mehtovim dirigentskim vodstvom.
Zubin Mehta v Ljubljani leta 2019, foto Marijan Zlobec
Kot napoveduje Festival Ljubljana, bo 9. julija v Cankarjevem domu omenjeni koncert, na katerem bo z dirigentom Zubinom Mehto nastopila slovenska violinistka Lana Trotovšek.
Program:
Ludwig van Beethoven: Uvertura k scenski glasbi Egmont, op. 84
Ludwig van Beethoven: Koncert za violino v D-duru, op. 61
***
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92
Opus Ludwiga van Beethovna muzikologi običajno delijo na tri obdobja. V zgodnjem obdobju je sledil Wolfgangu Amadeusu Mozartu in Josephu Haydnu, za njegova dela iz srednjega obdobja so značilni motivi junaštva, za pozno obdobje pa intenzivno osebno izražanje in intelektualna globina. Na koncertu bomo prisluhnili nekaterim najboljšim skladbam »junaškega« obdobja: Uverturi Egmont, Koncertu za violino in orkester ter Simfoniji št. 7. Izvedel jih bo dirigent Zubin Mehta, ki bo petič nastopil na festivalu. Indijski maestro se je izšolal na Akademiji za glasbo na Dunaju, sedem let pozneje pa je že vodil tako Dunajske filharmonike (Wiener Philharmoniker) kot Berlinske filharmonike (Berliner Philharmoniker) in kmalu postal eden najbolj iskanih dirigentov na svetu. Vodil bo Orchestra del Maggio Musicale Fiorentino (Orkester Majskega glasbenega festivala v Firencah), ki je bil ustanovljen leta 1933 in hitro postal središče za nove ter nekonvencionalne ideje za klasični in sodobni repertoar. V vlogi solistke bo nastopila violinistka Lana Trotovšek, ki jo kritiki hvalijo zaradi pravega občutka intuitivnih nastopov (The Strad) ter čistega in prefinjenega tona s smislom za fraziranje ter brezhibno intonacijo (Washington Post).
8. in 10. julija pa bo Teatro del Maggio Musicale Fiorentino izvedel še opero Trubadur. Režiserka predstave je Stefania Garzioli, scenograf in kostumograf Luigi Perego, v glavnih vlogah pa nastopajo Leon Kim kot grof Luna, Carolina Lopez Moreno kot Leonora, Angelos Samartzis kot Manrico, Azucena pa Olesja Petrova.
Prizor iz Trubadurja septembra 2022, foto TMMF
Marca 1851, ko je bil zaradi uspeha Rigoletta še v Benetkah, je Giuseppe Verdi pesniku Salvadorju Cammaranu, zaupnemu sodelavcu prejšnjoh oper Alzire, Battaglie di Legnano in Luise Miller, predlagal nov operni projekt. Predlagano delo je bilo El Trovator Antonia Garcie Gutierreza, romantična drama, uprizorjena v Madridu leta 1836 in do takrat še ne prevedena v italijanščino. Kljub maestrovemu navdušenju je delo potekalo počasi, morda zato, ker Cammarano ni bil tavno navdušen nad dramsko temo. Situacijo je zapletla nenadna in nepričakovana smrt libretista julija 1852, ko je bil libreto skoraj dokončan, zaradi česar je moral Verdi zaprositi za posredovanje Leoneja Emanuela Bardareja, da retušira nekatere dele drame. Kot je že izkusil v Rigolettu, se je skladatelj tudi v Trubadurju osredotočil na nekonvencionalen lik: ciganko Azuceno, nesporno protagonistko opere. Azucena, ki jo prežemajo nasprotujoče si strasti – želja po maščevanju zaradi grozljive smrti svoje matere, žive zažgane zaradi obtožb čarovništva, in ljubezen do njenega posvojenega sina Manrica – zahteva dramatičen glas, ki je sposoben definirati temačen značaj lika, ki je nenehno neuravnotežen, razpet med halucinacijami lastne usode in čustvenimi izbruhi, polnimi patosa. Trubadur, ki je bil prvič uprizorjen 19. januarja 1853 v gledališču Apollo v Rimu, je zaradi posrečenosti svojih melodičnih invencij, strastne liričnosti in angažirane orkestracije, ki vedno pozorno poudarja značaje štirih protagonistov, hitro postal najbolj priljubljena opera Verdijevega časa.
Prizor iz Trubadurja septembra 2022, foto TMMF
Med vsemi svetovnimi glasbeniki je prav Zubin Mehta z Ljubljano najdlje povezan, saj je prvič gostoval že leta 1959 na koncertu s Slovensko filharmonijo takrat še v Unionski dvorani, leto kasneje pa v Slovenski filharmoniji. Obakrat ga je k nam povabil direktor SF profesor in skladatelj Marijan Lipovšek. Ob drugem gostovanju mu je oeganiziral še gostovanja v Beogradu in Sarajevu, medtem ko ga Zagreb ni želel sprejeti, češ da je neznan. To je bilo namreč kmalu po dunajski diplomi, ko Mehta res še ni bil znan in tudi ni imel takoj velikih vabil, zato je rad prišel v Ljubljano kot zanj posebno priložnost za zgodnejše koncerte.
Zubin Mehta z zlatim vencem za zasluge Republike Slovenije, foto Marijan Zlobec
Precej let kasneje je Mehta na Dunaju opazil na plakatih ime Marjane Lipovšek in se pozanimal kdo je ta pevka, ki nastopa v Državni operi. Poiskal jo je in takoj spoznal, da je hči Marijana Lipovška, svojega ljubljanskega dobrotnika. Lipovšek je Mehto kot mladeniča povabil tudi k sebi na dom, a je bila Marjana takrat še otrok. Na Dunaju pa jo je povabil, da bi kdaj skupaj nastopala in tako se je zgodilo dolgoletno sodelovanje, ki je oba pripeljalo tudi na gostovanje v Ljubljano na poletni festival.
In diplomo
Zubin Mehta je v zahvalo za šestdesetletno glasbeno sodelovanje z Ljubljano in s slovenskimi umetniki (v Beogradu je na dveh koncertih, ki ju je organiziral dirigent Uroš Lajovic, takratni šef dirigent in umetniški vodja Beograjske filharmonije, v Mahlerjevi Tretji simfoniji nastopila mezzosopranistka Mirjam Kalin), prejel zlati red za zasluge Republike Slovenije. Z Lipovškovo pa je nastopal tako po Evropi kot v ZDA, v Beograd pa je Mehto posebej povabil sam Lajovic za nastop v ciklu koncertov posvečenih slovitemu dunajskemu profesorju Hansu Swarowskyju (obeh, saj je Lajovic tudi študiral na Dunaju), o čemer piše Mehta v svoji avtobiografiji. Swarowsky je bil avstrijski dirigent madžarskih korenin. Med njegovimi učenci so mnoga kasnejša svetovna dirigentska imena, kot Claudio Abbado, Zubin Mehta, Mariss Jansons, Adam in Ivan Fischer, Giuseppe Sinopoli, Bruno Weill, Gianluigi Gelmetti, Jesus Lopez Cobos, Miltiades Caridis, Albert Rosen…
Predsednik Borut Pahor pozdravlja Nancy Mehta, ženo Zubina Mehte
Dodajam zapis ob vročitvi državnega odlikovanja Zubinu Mehti iz leta 2019.
“Zubin Mehta je že desetletja med najslavnejšiki glasbeniki na svetu, nam pa še posebej drag, ker je eden izmed redkih dirigentov svetovne slave, ki je svojo veliko dirigentsko in glasbeno-umetniško kariero praktično začel po svoji dunajski diplomi v Ljubljani, in to kot gost simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Njegovo prvo gostovanje v Ljubljani je bilo leta 1959 ali pred šestdesetimi leti. Takrat je nastopil v Unionski dvorani Grand Hotela Union, leta 1960 pa v dvorani Slovenske filharmonije.
Zahvalni nagovor Zubina Mehte
“Znameniti indijski dirigent, eden najpomembnejših svetovnih dirigentov Zubin Mehta, se je slovenskemu občinstvu prvikrat predstavil pred šestdesetimi leti, ko je leta 1959 na povabilo Marijana Lipovška, tedanjega direktorja Slovenske filharmonije, gostoval v Ljubljani. Tedaj je pod njegovo taktirko igral Orkester Slovenske filharmonije. Leta 2003 se je vrnil v Slovenijo ter nastopil z Izraelsko filharmonijo in operno pevko Marjano Lipovšek. Pozneje je pri nas z Izraelsko filharmonijo nastopil še trikrat – leta 2007, 2015 in 2019 – leta 2008 pa je v okviru Festivala
Zubin Mehta, ki ga glasba spremlja od otroštva, je na svoji dolgoletni in nadvse plodoviti glasbeni poti navduševal glasbenike in občinstvo povsod po svetu. Sodeloval je s številnimi virtuozi svetovnega slovesa in vodil najznamenitejše orkestre na Dunaju, v Berlinu, New Yorku in drugje. Newyorško filharmonijo je vodil trinajst let, kar je najdlje v zgodovini tega orkestra, Izraelsko filharmonijo pa kot dosmrtni glasbeni direktor vodi že od leta 1981 – njen orkester je postavil v vrh svetovne glasbene poustvarjalnosti. Poleg tega je bil tudi dirigent opernih del v Metropolitanski operi v New Yorku, Dunajski državni operi, Kraljevi operni hiši v Londonu, milanski Scali in drugje. S svojo paličico je operne arije v izvedbi treh najznamenitejših tenorjev sveta obdal s posebno čarobnostjo in z njimi kot nikdar dotlej dosegel prav vsako uho.
Nancy in Zubin Mehta
Njegova umetniška genialnost in spoštljiv, a drzen pristop h glasbeni umetnosti se odražajo v suvereni odrski avtoriteti in dovršenih nastopih, med katerimi so se zaradi svoje pomenljivosti v zgodovino zapisali marsikateri.
Mednje lahko štejemo dobrodelno izvedbo Rekviema Wolfganga Amadeusa Mozarta s Sarajevskim simfoničnim orkestrom in zborom za žrtve jugoslovanskih vojn leta 1994 in presunljiv skupni nastop več kot 170 članov Bavarskega državnega orkestra in Izraelskega filharmoničnega orkestra blizu nekdanjega koncentracijskega taborišča Buchenwald v Nemčiji s Simfonijo št. 2. “Vstajenje” Gustava Mahlerja leta 1999.
Zubin Mehta z očarljivo preprostostjo in igrivostjo že več kot šest desetletij vzneseno vodi glasbenike in poslušalce skozi notne zapise ter navdušuje in navdihuje. Zaveda se večplastnosti glasbene umetnosti in ji izvablja zdravilne, povezovalne, morda celo čudodelne moči.
Kot eden največjih dirigentov sodobnega časa s svojo prepoznavnostjo izkazuje tudi občutek za družbeno odgovornost na področju glasbenega izobraževanja mladih. Je prejemnik številnih najprestižnejših svetovnih nagrad z glasbenega in civilnodružbenega področja, med drugim mu je Organizacija združenih narodov podelila nagrado za življenjsko delo na področju delovanja za mir in strpnost.
Z visokim državnim odlikovanjem Republika Slovenija maestru Zubinu Mehti izkazuje spoštovanje in hvaležnost za vrhunsko delovanje na področju glasbene poustvarjalnosti in za navdihujoča prizadevanja, da z glasbo povezuje ljudi in narode.” (Iz uradne obrazložitve odlikovanja).
Zubin Mehta se je vidno ganjen in prevzet zahvalil za visoko slovensko državno odlikovanje. Kot je najprej povedal, ga ni pričakoval in je zato še posebej počaščen in hvaležen. Potem se je spomnil svojega prvega prihoda v Ljubljano, kamor ga je povabil profesor in tedanji direktor Slovenske filharmonije Marijan Lipovšek.
Mehta je povedal, da je imel komaj štirindvajset let in da ni imel veliko obveznosti, tako da je imel na voljo malo več časa in ga je Lipovšek odpeljal na izlet v Postojnsko jamo. Mehta se je spomnil, da je bilo tedaj še precej sledov od nemškega skladišča orožja in vonjav po njem (po zažgani nafti, kot partizanski subverzivni napad na skladišče orožja in goriva op.).
Mehta je povedal, da se tedanjih gostovanj v Jugoslaviji, poleg Ljubljane je obiskal še Beograd in Sarajevo, še danes dobro spominja, tako kot nekaterih glasbenikov.
Dotaknil se je tudi spominov na koncert v Sarajevu leta 1994 in dejal, da je bilo to zanj zelo žalostno doživetje.
Marijan Zlobec