V Narodni galeriji predstavljajo dela iz zbirke Kroples


V Narodni galeriji bo od 7. marca do 14. julija 2024 na ogled razstava Umetniška zbirka Kroples. Odprtje razstave bo v sredo, 6. marca, ob 19. uri, (Narodna galerija, Prešernova 24, Ljubljana). Vodja projekta je Alenka Simončič. Avtorji besedil v katalogu so Mateja Breščak, Barbara Jaki, Mateja Krapež, Michel Mohor, Alenka Simončič in Andrej Smrekar.

Ivan Grohar (1867–1911) – Pred poroko, 1897, Umetniška zbirka Kroples

Narodna galerija izraža posebno hvaležnost podjetju Kroples in direktorju Stanetu Kropušku za pripravljenost, da slovenski in mednarodni javnosti pokaže čudovito zbirko, ki je, odmaknjeno od vsakdanjosti, desetletja nastajala v iskanju lepote.

Henrika Langus (1836–1876) – Amor – Kupid, (ok, 1855),
Umetniška zbirka Kroples 

Zasebna umetniška zbirka, ki je nastajala desetletja, bo prvič na ogled tako strokovni kot širši javnosti. Odlikujejo jo izjemna kakovost, izbran okus in avtorska zasnova. Na razstavi predstavljajo izbor 66 umetnin slovenskih umetnic in umetnikov, ki so delovali v drugi polovici 19. in v 20. stoletju.

Gojmir Anton Kos (1896‒1970) – Avtoportret s slamnikom, 1928, Umetniška zbirka Kroples

Na ogled bodo dela avtorjev, kot so Marko Pernhart, Ivana Kobilca, Anton Karinger, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar, Zoran Mušič, Metka Krašovec in mnogi drugi. Med slikami je tudi 5 kiparskih del. Gorske pokrajine, slikane v poznoromantičnem duhu, zaledenela jezera in veličastna alpska pokrajina s Triglavom, simbolom slovenstva, so predstavljeni v slikah Marka Pernharta in Antona Karingerja. Slovenski običaji, prizori iz vsakdanjika preprostega človeka ali iz ljudskih pripovedk v delih Ivane Kobilca, Ivana Groharja, Maksima Gasparija, Gvidona Birolle, Hinka Smrekarja in Toneta Kralja.

Rihard Jakopič (1867‒1943) – V modri sobi, (1922), Umetniška zbirka Kroples

Na ogled je več podob salonsko uglajenih žensk, modno oblečenih, upodobljenih v naslanjačih, na sprehodu ali ob samotnem obrežju voda, tudi pri vsakodnevnih opravilih, kakor so jih slikali Ferdo Vesel, Matej Sternen, Rihard Jakopič, Fran Tratnik in Veno Pilon. Henrika Langus pa je z delom Amor – Kupid avtorica edinega antičnega motiva na razstavi.

Ferdo Vesel (1861‒1946) – Pravljica, (ok. 1886), Umetniška zbirka Kroples

Ne manjkajo skozi stoletja priljubljena tihožitja, ki so zastopana z deli Matije Jame in Gojmirja Antona Kosa. Bogato predstavljena so raznolika dela članov Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, kot so Maksim Sedej, Nikolaj Omersa, Marij Pregelj, Stane Kregar, France Pavlovec. Poseben segment je namenjen zgodnjemu opusu Zorana Mušiča.

Maksim Gaspari (1883‒1980) – Ples na svatbi, (1946), Umetniška zbirka Kroples

Na razstavi najdemo še dela Gabrijela Stupice in Lojzeta Perka, od kiparjev pa so zastopani Lojze Dolinar, France Gorše, France Kralj in Frančišek Smerdu.

Najmlajša predstavnica na razstavi je izjemna Metka Krašovec, ki spada med najbolj prepoznavne slovenske modernistične umetnike. Estetski užitek, ki ga zagotavlja vizualna odličnost umetnin, dopolnjujejo še avtoportreti umetnikov Maksima Gasparija, Gojmirja Antona Kosa, Maksima Sedeja, Nikolaja Omerse in Zorana Mušiča.

Marko Pernhart (1824‒1871) – Velo Polje s Triglavom, Umetniška zbirka Kroples

V zbirki je nekaj umetnin, ki smo jih pogrešali v našem prostoru in so se pojavile na mednarodnem tržišču. Tako se je k nam vrnilo Groharjevo platno Pred poroko iz leta 1897, ki ga je umetnik že sam prodal v Zürich.

France Kralj (1895–1960) – Namizna svetlika, 1931, Umetniška zbirka Kroples

Skupna lastnost zbranih umetnin je tudi etnični poudarek, zato s svojo reprezentativnostjo v marsičem dopolnjujejo stalno zbirko Narodne galerije.

Metka Krašovec (1941–2018) – Dekle in srnjak, 1993, Umetniška zbirka Kroples

Ob razstavi so pripravili bogat spremljevalni program. Poleg javnih vodstev in vodstev po naročilu, primernih za različne starostne skupine, ob izbranih četrtkih vabijo še na risanje pred umetninami. Ne manjkajo ustvarjalna druženja za mlade 12+ in brezplačna prilagojena vodstva in ustvarjalne delavnice za ranljive skupine.

Matija Jama (1872–1947)- Tihožitje (Jabolka), (Pred 1934), Umetniška zbirka Kroples

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja