Martha Argerich in Charles Dutoit prihajata na 72. Ljubljana Festival (1)

Festival Ljubljana je pravkar objavil prvi okvirni program 72. Ljubljana Festivala. Začel se bo s Poletno nočjo 20. junija in končal 3. septembra s koncertom slavne argentinske pianistke Marthe Argerich pod dirigentskim vodstvom švicarskega glasbenika Charlesa Dutoita in s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije.

Charles Dutoit pred vhdom v Gallusovo dvorano, foto Marijan Zlobec

Na programu se bodo ponovno zvrstili vrhunski simfonični in komorni koncerti, baletne, operne in gledališke predstave, muzikali, Ljubljana Festival na Ljubljanici, Mednarodna in Mala likovna kolonija, mojstrski tečaji in še mnogo več.

Charles Dutoit posluša razlago Darka Brleka na balkonu Gallusove dvorane CD pred začetkom koncerta Zubina Mehte, foto Marijan Zlobec

72. Ljubljana Festival bodo začeli z gala koncertom Poletna noč, ki bo tokrat posvečen pevkam Ditki Haberl, Alenki Pinterič in Marjetki Neci Falk ter njihovim najuspešnejšim in še danes široko znanim in priljubljenim popevkam ali pesmim. Nastopili bodo Big Band, Simfonični orkester in Mladinski zbor RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Patrika Grebla ter številni pevski solisti. Koncert bo kot vedno na Kongresnem trgu z zaključnim ognjemetom.

Alenka Pinterič

Podrobnejši program pesmi in nastopajočih solistov bo znan kasneje, velika verjetnost pa je, da bodo stopile na oder vse tri slavljenke. Spominjamo se jih dolgo nazaj, odvisno od naše starosti. Vsaka je imela svoje vrhunce, ki pa so žal interpretativno in osebnostno neponovljivi.

Ditka Haberl

Dalo pa bi se, vsaj režijsko, sam koncert dopolniti s kakšnim izbranim in zgodovinskim, če se lahko tako reče, video odlomkom iz arhivov RTV Slovenija.

Neca Falk

Poletje bo pestro, obogateno s številnimi prireditvami.

Program prinaša kulturne vrhunce, kot sta opera Tosca Giacoma Puccinija. V glavnih vlogah bodo nastopili sopranistka Rebeka Lokar (Floria Tosca), tenorist Jonathan Tetelman (Mario Cavaradossi) in baritonist Željko Lučić (baron Scarpia), v režiji Pier Francesca Maestrinija in pod dirigentskim vodstvom Gianluce Martinenghija. Predstava v izvedbi Opere SNG Maribor bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

V Poletnem gledališču Križanke pa bo predstava baleta Grk Zorba Mikisa Theodorakisa. Mednarodno uspešnico bo izvedel Balet SNG Maribor. Koreograf je Lorca Massine.

Grk Zorba v izvedbo SNG Maribor

Rebeka Lokar, foto SNG Maribor

Orkester Slovenske filharmonije bo na zaključku 72. Ljubljana Festivala zaigral pod taktirko švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, 103. prejemnika zlate medalje Kraljeve filharmonične družbe, ki jo od leta 1870 podeljujejo le najbolj izvrstnim glasbenikom. Pri interpretaciji Koncerta za klavir in orkester v G-duru Maurica Ravela se mu bo na odru pridružila legendarna Martha Argerich, s katero sta skupaj pri nas nazadnje nastopila leta 2021 na 69. festivalu.

Martha Argerich

Še pred nastopom Marthe Argerich na 69. Ljubljana Festivalu sem med drugim zapisal: “Vrnitev slavne Marthe Argerich v Ljubljano je že sama po sebi nekaj izjemnega. Ljubljana se ji je ob njenih zadnjih dveh koncertih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma očitno priljubila.”

Martha Argerich

Enajstega julija 2017 sem med drugim zapisal: “Kolegica mi je v pavzi sinočnjega koncerta pianistične legende Marthe Argerich in Komornega orkestra Franza Liszta v nabito polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na 65. Ljubljana Festivalu hkrati zatrdila in me vprašala, da tako ni bilo še na nobenem koncertu.

Martha Argerich

Da bi vsa dvorana vstala ob burnih aplavzih in ovacijah že ob prvem delu koncerta, torej še pred pavzo, se res še ni zgodilo. Druga je namignila, da je v Ljubljano prišlo veliko tujcev, ki so si dali duška. V resnici je bilo sorazmerno zelo veliko mladih obiskovalcev. V celoti je bilo vzdušje, kot ga doživljamo na domačih koncertih, sinoči povsem drugačno: praznično, radostno, s smrtno tišino med izvajanjem programa, z zadovoljstvom na odru in v dvorani.”

Martha Argerich

O Marthi Argerich smo v Sloveniji prvič več pisali leta 1980, ko je bila v žiriji svetovnega Chopinovega pianističnega tekmovanja v Varšavi. Takrat je postal čez noč svetovna pianistična zvezda Ivo Pogorelić, ki pa se zaradi svojske interpretacije Chopinovih klavirskih skladb ni uvrstil v predzadnji sklop tekmovanja, to je med deset najboljših na svetu. Argerich je, za razliko od drugih, opazila njegovo nadarjenost, še več, proglasila ga je za genija. In izstopila iz žirije, kar je odmevalo po vsem svetu. Pogorelić je čez noč postal najbolj iskan in zaželjen pianist na svetu.

Martha Argerich

Martha Argerich je sama Chopinovo tekmovanje dobro poznala, saj je zmagala leta 1965, ko ji je bilo 24 let. Argerich bo 5. junija letos praznovala osemdeseti rojstni dan in bo zato letošnje leto zanjo še posebej pomembno in dragoceno, če njenih napovedanih in načrtovanih nastopov le ne bo zaustavila pandemija novega koronavirusa.

Martha Argerich

Martha Argerich je v Ljubljani v zadnjem času nastopila dvakrat: leta 2016 in 2017. S Slovensko filharmonijo bo poleti izvedla Klavirski koncert št. 3 Sergeja Prokofjeva. Dirigiral bo Charles Dutoit.

Charles Dutoit in Martha Argerich

Zdaj lahko malo dodamo o ljubezenskem življenju obeh nastopajočih. Po uradnih podatkih sta bila nekoč zakonca in se kasneje ločila, a bi ravno v Ljubljani obujala spomine na viharno ljubezensko mladost in – petdeseto obletnico poroke. Bila sta poročena med letoma 1969 in 1973. Obletnica zlate poroke bo očitno trajala kakih pet let. (Citati iz objave 13. aprila 2021 Na 69. Ljubljana Festivalu trije svetovni pianisti…).

Zakonca leta 1972

Dodajam še nekaj stavkov iz objave Prihaja najslavnejša pianistka Martha Argerich 13. julija 2021.

Nobenega dvoma ni več; v Ljubljano in na 69. Ljubljana Festival prihaja najslavnejša pianistka na svetu, legendarna Martha Argerich. Nastopila bo s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom prav tako legendarnega dirigenta Charlesa Dutoita, ki se je danes udeležil tiskovne konference v Viteški dvorani Križank.

Če bi rekel, da je direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek imel srečo, je pravzaprav to predvsem poudaril Dutoit sam, ko je pripovedoval o svojem prvem srečanju z našim glasbenikom v Pekingu, ko je tam dirigiral Berliozovo Faustovo pogubljenje in ga je naš direktor povabil v Ljubljano, kjer je že gostoval in se navezal tako na festival kot na mesto samo. Rekel je, da mu je tu lepo, da je mesto prijetno, umirjeno, ljudje prijazni, tu se počuti zelo dobro in ni takega vrveža kot kje na Zahodu in pri nas ne čuti nikakršnega strahu.

Dutoit je pripovedoval tudi o svojih, morda bi lahko rekli skorajda bolj intimnih vidikih, če pomislimo na njegov spomin, kako sta se z Martho srečala na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Ženevi in je ona še bila na konservatoriju, on pa malo starejši. Iz biografije izvemo, da je bilo to tekmovanje že leta 1957; Martha je zmagala tako v Ženevi kot na približno istočasnem tekmovanju Ferruccia Busonia; pri šestnajstih letih. No, na koncu smo vendarle ugotovili, kot je sam priznal, da bo kmalu imel že 85 let (7. oktobra) in jemlje ljubljanski koncert tudi kot svoj “rojstnodnevni”, medtem ko je Martha letos že obhajala osemdesetletnico (5. junija).

Z Martho se poznata torej še predno je zmagala na najpomembnejšem svetovnem pianističnem tekmovanju, to je Chopinovo v Varšavi leta 1965. Torej pred 56 leti. Plus še nekaj let poprej. (Kdaj sta bila poročena, nismo izvedeli, pa tudi nihče si tega ni upal vprašati, je pa navedeno v biografiji; med letoma 1969 in 1973). Če sem prav izračunal, sta se spoznala leta 1957, poročila pa leta 1969. V glasbenem smislu sta tako skupaj že 64 let.

Iz biografije je znano, kot rečeno, da sta se poročila, pa hitro ločila…, a o tem sam ni pripovedoval, mi pa smo bili vljudno tiho, saj je bilo dovolj samih glasbenih tem, še posebej, ker je Brlek že napovedal, da bo prihodnje leto na jubilejnem, 70. Ljubljana Festivalu, dirigiral omenjeno Berliozovo Faustovo pogubljenje, potem pa se je postavilo vprašanje, kako pa bi bilo, ko bi dirigiral še Schoenbergovo slavno kantato Gurre Lieder, ki je na koncertnih odrih v Sloveniji še ni bilo. Vprašanje o tem slavnem delu, ki je bilo krstno uprizorjeno oziroma izvedeno istega leta kot Posvečenje pomladi Igorja Stravinskega, ki ga bodo izvedli v drugem delu koncerta v četrtek, 15. julija, ob 21. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, se je zastavilo primerjalno, kot dialog med Parizom in Dunajem leta 1913, potem ko je bila le malo poprej (leta 1911) krstno uprizorjena še morda najslavnejša opera Richarda Straussa Kavalir z rožo, na kar je opozoril Dutoit. Spomnil pa je tudi na Sibeliusove simfonije, še posebej na Četrto in Peto, ki sta nastali približno v onem času, nekako med 1910 in 1911 (Četrta) in Peta, ko je začela nastajati na skladateljev petdeseti rojstni dan (1915).

Dutoit je morda presenetil s pojasnilom, da je Stravinskega sam osebno dobro poznal; spoznala sta se leta 1959 v New Yorku. Povedal je še, da je Stravinski umrl pred petdesetimi leti (6. aprila 1971). V tem smisli ali kontekstu je za ljubljanski koncert poleg Posvečenja pomladi izbral uvodoma še njegov Ognjemet, op. 4. Z obema skladbama pa bo počastil petdesetletnico skladateljeve smrti. Ob Posvečenju pomladi je omenil slavnega Sergeja Djagileva, češ da je bilo njegovo naročilo najprej dano skladatelju Anatoliju Ljadovu, ki pa je bil len in skladbe ni napisal, zato je novo delo naročil pri Stravinskem, ki ga je že poznal po Ognjemetu iz leta 1908 in s sodelovanjem pri Ognjenem ptiču iz leta 1910.

O primerjavi med Schoenbergovim omenjenim delom in Posvečenjem pomladi, pa tudi velikosti Mahlerjeve Osme simfonije, ki je v Ljubljani dočakala že tri izvedbe, je podal kratko zgodovino širjenja strukture orkestrov od baroka prek Haydna in Mozarta do pozne romantike in ugotovil, da je z velikanskim izborom pihal in trobil Gurre Lieder zadnje romantično delo v zgodovini, Posvečenje pomladi pa je nekako prvo moderno delo, provokativno, ki je v Parizu (kot baletna predstava Ruskega baleta Sergeja Djagileva v koreografiji Vaclava Nižinskega) izzvalo škandal oziroma zavračanje ali negativne kritike, izvedba Schoenberga v Musikvereinu istega leta 1913 pa sijajen uspeh. Pri Mahlerju je poudaril, da je sam orkester manjši kot pri Schoenbergu, a je zelo velik zbor.

Dutoit ni posebej pripovedoval o sedanjem nastopu Marthe Argerich, ki pa bo izvajala Klavirski koncert št. 3 Sergeja Prokofjeva, torej eno izmed njenih najljubših del na koncertnih odrih, polno dinamike in tipičnega sloga znamenitega ruskega skladatelja, ki je ravno s tem klavirskim koncertom prevzel tedanje in kasnejše pianiste vse do danes in jim zastavil večno uganko osebne sposobnosti in hkrati dialoga s tedanjo rusko glasbeno kulturo.

Še nekaj iz objave po koncertu Martha Argerich in Charles Dutoit s Slovensko filharmonijo pretresla CD (16. julija 2021)

Najbolj pričakovan koncert v prvem delu 69. Ljubljana Festivala s slavno pianistko Martho Argerich in dirigentom Charlesom Dutoitom s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije je upravičil najvišja pričakovanja glasbene sezone, a je postal najboljši koncert Slovenske filharmonije doslej sploh ali vseh časov. Toliko ovacij, kot jih je bil deležen naš orkester po koncu Posvečenja pomladi v drugemn delu, ni dočakal še nikoli poprej.

Tak koncert, kot je bil v celoti sinoči, bi z veseljem sprejeli čisto povsod po svetu, tudi v Musikvereinu na Dunaju, milanski Scali, Pariški filharmoniji, Luzernu, Berlinski filharmoniji, Carnegie Hallu v New Yorku, Barbican Centru v Londonu, v Münchnu ali novi dvorani v Hamburgu…

Koncert je bil svetoven, o tem ne more biti dvoma ali debate; naši glasbeniki so presegli sami sebe in jim je treba dati vse priznanje.

Umetniška in fizična forma osemdesetletne pianistke in petinosemdesetletnega dirigenta sta osupljivo mladostni in ne kažeta nobenih znakov staranja; ob tako veličastnem sprejemu, kot so ga nastopajoči dočakali sinoči, pa se človek enostavno ne more postarati.

Fenomen Marthe Argerich, ki ga sama neguje od najzgodnejših otroških pianističnih let, je neprimerljiv v celotnem glasbenem svetu. Ona je sama v sebi neizmerna, kraljica brez krone, s prsti, ki kak drobec sekunde raje prehitevajo igranje orkestra in seveda dirigenta, ki ga ima pod svojim nadzorom in se z njim poigrava kolikor se ji zljubi, v primeru Charlesa Dutoita pa ima fantazijo in realno zgodovino tako rekoč brezmejno in še bolj mimo naše vednosti.

To je bil dialog, ki ga bolj kot vsi, razumeta le onadva, v posebnem erosu, glasbene narave seveda, vendarle z emocijo izkušenj in osebne prezence, ki med samim koncertom ne omogoča nič drugega kot največjo koncentracijo in izvajalski tok, v katerem smo opazovali predvsem njeno pedantno in kristalno čisto osredotočenost na vsak takt, vsak motiv, vsako frazo, na vse, kar iz Tretjega koncerta Sergeja Prokofjeva lahko izvleče maksimum, kot ga morda nikoli ni slišal sam Prokofjev, ki je umrl na isti dan kot slavni Stalin, ko je bila zato njegova smrt potisnjena v globoko podrejeni odmevnostni položaj.

Martha Argerich in Charles Dutoit v Teatro Colon v Buenos Airesu leta 2021, foto ambito.com

Dutoit je z orkestrom skušal poudariti značilni melos in temperament, stil in izraz Sergeja Prokofjeva, ki je precej drugačen od Čajkovskega in Rahmaninova, manj emotiven in liričen, bolj ironičen, bi celo lahko rekli, dinamičen s kontrastnimi melosi, ki dajejo klavirju veliko možnosti solo trenutkov, čeprav sam koncert nima klasičnih kadenc.

Po izjemnih aplavzih in divjih stoječih ovacijah se je Martha Argerich oddolžila še s Schumannom in Scarlattijem.

Dodatek iz intervjuja

“Zanimiv intervju, ki ga je The Telegraph opravil s Charlesom Dutoitom. Ugledni švicarski dirigent se v njem sprašuje o izobraževanju današnjih mladih glasbenikov, za katere meni, da nimajo “kulture”. Dutoit brez pomislekov odkrito spregovori o svojem zakonu z Martho Argerich, zakonu, ki je trajal šest let: “Martha Argerich je čudovita oseba in fantastična umetnica in še vedno jo ljubim, vendar je res težko živeti z njo. Ima popolnoma drugačno življenje, rada vstane popoldne in potem ostane pokonci vso noč, pije kavo in se pogovarja s prijatelji. To je bilo super, ko nisem preveč delal, ko pa sem moral biti pripravljen na vajo ob 10. zjutraj, sem spoznal, da tako preprosto ne bo šlo več naprej. Ko sva se odločila, da se ločiva, ni bilo zagrenjenosti. Ločila sva se ob 11. zjutraj, nato sva šla na kosilo in po njem v kino.”

Legenda ostane večna

Marijan Zlobec