Slovenska matica ob jubileju z natečajema za mlade

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že četrto leto organizira natečaje za dijake in študente.

Dr. Ignacija Fridl Jarc, foto Marijan Zlobec

V letu 2024, ko Slovenska matica slavi 160 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje ob slavju naše ustanovitve, 4. februarja 2024, razpisujemo dva natečaja, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje.

1. Natečaj za najboljši filozofski esej razpisujemo v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Duh in duhovno.
2. Natečaj za najboljše naravoslovno predavanje razpisujemo v soorganizaciji z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, prav tako v dveh kategorijah, za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Ohranjanje naravnega okolja.

Filozofski natečaj za mlade

Filozofsko mišljenje lahko preiskuje materialno in duhovno, pojavno in vidno na eni strani ter presežno in neizrekljivo na drugi. A materialisti spregledujejo, da vsakršna zmožnost, misliti sebe in svet, predpostavlja obstoj duhovnosti kot avtorefleksivne metaravni biti. Pogoj za oblikovanje filozofske refleksije je torej duh, ki ga je v zgodovini mišljenja določalo bodisi imanentno bodisi transcendentno, individualna napotenost ali objektivna absolutnost. V svoji filozofski monografiji O naravi duha, ki je nedavno izšla pri Slovenski matici, prof. dr. Andrej Ule prevprašuje različne oblike razumevanja duha in tako odpira prostor za nova spraševanja o mejah in brezmejnosti človekove sposobnosti, misliti sebe in drugost. Spraševanje o tem naj bo v letošnjem letu izziv tudi za mlade avtorice in avtorje na natečaju Slovenske matice za najboljši filozofski esej v kategoriji študentov.

O tem, kako biti in obenem misliti to biti, bit, bivanje in bivajoče pa so se pred več kot dva tisoč petsto leti kot prvi v današnjem evropskem prostoru spraševali že starogrški filozofi, ki so iz mitološke govorice prevzeli pojem duše (psychê); ta naj bi bila središče, sidrišče, sedež ali posoda našega mišljenja in občutenja. Je duša večna ali premine skupaj s človeškim telesom, se je glasilo njihovo ontološko spraševanje. Kako skrbeti zanjo, jo voditi in usmerjati k luči Lepega in Dobrega, so se spraševali o njej s poudarjeno etične perspektive. Aristotel pa je v svojem spisu O duši z vidika spoznavne teorije ugotavljal, da sta »zmota in prevara … živim bitjem bolj naravni in lastni (kakor resnica), tako da duša prebiva v stanju zmote večji del časa«. Kaj bi rekli danes, da je trajno v človeškem duhu? Kako je z vprašanjem duše danes in kaj je danes sidrišče in središče človeškega duha, pa je izziv, ki ga na tokratnem natečaju za najboljši filozofski esej zastavljamo dijakinjam in dijakom.

Za dijake se opiramo na Aristotelov spis O duši, ki je v prevodu prof. dr. Valentina Kalana izšel pri Slovenski matici (ponatis, 2002). Za študente pa na knjigo Andreja Uleta O naravi duha (Slovenska matica, 2023) in Latinske pridige (Opus sermonum) Mojstra Eckharta, ki jih je prevedel Gorazd Kocijančič (Slovenska matica, 2023).

Duh in duhovno

Še nikoli nismo imeli ljudje v rokah toliko moči in razpoložljive energije kot sedaj. Kljub temu pa se blagostanje človeštva ni izboljšalo, nasprotno, razlike med revnimi in bogatimi se večajo, posledično je vse več revščine, lakote, spopadov. Tudi narava, v kateri živimo, se močno spreminja in v mnogo primerih zaradi človekovega delovanja siromaši. Podobno velja tudi za medsebojno sporazumevanje: še nikoli ni bilo takšne možnosti za izmenjavo informacij kot doslej, pa vendar se med seboj slabše razumemo. Torej je naš način življenja zgrešen. Nenehna rast v omejenem sistemu namreč ni možna in ne more biti trajna.

Naši predniki niso imeli izbire, morali so znati preživeti s tistim, kar so zmogli pridelati in predelati ter upoštevati zakonitosti narave. Temu načinu danes rečemo, da je trajnosten, ker zagotavlja dolgoročno preživetje ljudi in hkrati tudi narave. Od leta 1992 je ta izraz posvojil velik del svetovne javnosti. Veliko o tem govorimo in pišemo, nekoliko slabše dojemamo in še skromneje uresničujemo v vsakdanjem življenju. Morda tudi zato, ker ta beseda ne more vplivati na naše osebne odločitve, dokler je ne ponotranjimo.

Če želimo dojeti sporočilo besede »trajnost«, si lahko v veliki meri pomagamo z monografijo Gozdar pred svojim časom. Študije Boštjana Anka z odmevi, kjer so poleg izbora člankov prof. dr. Boštjana Anka (1939–2013), gozdarja pred svojim časom, tudi napotila na druge tehtne prispevke in primere s tega področja.
Izzivov, kako »trajnost« spet zapisati v gensko kodo človeka, je veliko, časa, ki ga ima človeštvo za preživetje, pa malo. Narava bo namreč preživela, človek z današnjim načinom življenja pa ima bistveno manj možnosti.
Vabimo vas, da navdih za pisanje poiščete v naravoslovnih knjigah Slovenske matice, predvsem v že omenjeni monografiji Gozdar pred svojim časom. Študije Boštjana Anka z odmevi, ki jo je uredil dr. Peter Skoberne (Slovenska matica, 2023).

Pogoji sodelovanja

Na natečaju lahko sodelujete dijaki in študenti iz Slovenije in zamejstva z izvirnim predavanjem na izbrano temo, ki je napisano v slovenskem jeziku v wordovi datoteki in obsega od 8.000 do 10.000 znakov s presledki, besedilu pa priložite tudi osnutek predstavitve v PPT (8 do 15 drsnic).
Natisnjene prispevke pošljite do 5. aprila 2024 na naslov Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana s pripisom »Za naravoslovni natečaj«. Besedila naj bodo označena s šifro, v ločeni kuverti pa priložite izpolnjen prijavni obrazec, ki ga najdete tudi na spletni strani Slovenske matice.

Komisija in rezultati

Komisijo, ki bo ocenjevala prispelo gradivo, bo vodil prof. dr. Jernej Pavšič, vodja Naravoslovno-tehniškega odseka pri Slovenski matici, člani komisije pa bodo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, akad. prof. dr. Matija Gogala, dr. Peter Skoberne in dr. Robert Repnik. Obvestilo o rezultatih natečaja bo objavljeno na spletni strani in družbenih omrežjih Slovenske matice. (Po tiskovnem sporočilu).

Marijan Zlobec