Z veliko radostjo in ponosom vodstvo Slovenske matice v Ljubljani sporoča, da »mati slovenskega naroda«, »naša prva duhovno zedinjena Slovenija« Slovenska matica obhaja svojo 160-letnico. Ob tej priložnosti bodo izdali monografijo s portreti dosedanjih predsednikov SM, hkrati pa prijazno vabijo na dva dogodka, na katerih bodo praznovali skupaj s kulturno javnostjo:
Miljana Cunta na lanske Frankfurtskem knjižnem sejmu
Literarni večer
Bo v petek, 2. februarja, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana. Odprto za javnost, vstop prost.
Na literarnem večeru, posvečenem 160-letnici Slovenske matice, bodo z branjem svoje poezije nastopili: za svojo zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo pravkar z nagrado Prešernovega sklada nagrajena pesnica Miljana Cunta ter uveljavljena pesnika in prevajalca Uroš Zupan in Brane Senegačnik.
Uroš Zupan, foto DSP/Tihomir Pinter
Dogodek bo povezovala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, z glasbenim programom pa bodo večer obogatili učenci Glasbenega ateljeja Tartini.
Dr. Brane Senegačnik, foto Wikipedija
Slavnostni koncert
Bo v nedeljo, 4. februarja, ob 19.30 v Viteški dvorani, Križanke, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana
Odprto za javnost, vstopnina: 12,00 EUR, dijaki, študenti in upokojenci 10,00 EUR, vstopnice naprodaj na prizorišču eno uro pred koncertom.
Na koncertu samospevov ob slovenskem kulturnem prazniku in v počastitev 160. obletnice Slovenske matice se bodo predstavili mladi skladatelji in mladi solisti z izvedbami novih del, komornih skladb za glas, klavir, saksofon, violo in violončelo, ki so bile napisane na besedila uveljavljenih slovenskih pesnic in pesnikov, katerih izbor je iz svoje pesniške zbirke Mozaiki pripravila Slovenska matica.
Na dogodku bodo tudi slavnostno razglašeni nagrajenci Pesniškega natečaja za mlade ob 160-letnici Slovenske matice, ki jim bodo podeljene plakete in nagrade.
Na omenjenem koncertu samospevov bodo nastopili:
Theresa Plut, sopran
Martin Kozjek, bariton
Anuša Plesničar, viola
Katarina Kozjek, violončelo
Melinda Urh, saksofon
Lovorka Nemeš Dular, klavir
Vanja Iva Kretič, interpretacija poezije
Spored:
Tilen Lebar (1993)
VZDIH (Neža Zajc) / Iz pesniške zbirke Brez slovesa
Noviteta za bariton in baritonski saksofon
Vili Polajnar (1998)
6 (Renato Quaglia) / Iz pesniške zbirke Zaleni okrišiji / Zelene krošnje
Noviteta za sopran, violo, violončelo in saksofon
Juraj Marko Žerovnik (1993)
DELIRIUM PROFANUM (David Bandelj) / Iz pesniške zbirke Enajst let in pol tišine
Noviteta za bariton, saksofon, violo in violončelo
Vid Ožbolt (2002)
MAJ (Brane Senegačnik) / Iz pesniške zbirke Pogovori z nikomer
Noviteta za sopran, alt saksofon, violo, violončelo in klavir
Matic Romih (1996)
SOLZE (Miljana Cunta) / Iz pesniške zbirke Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo
Noviteta za sopran, violo, violončelo in klavir
Kamilo Mašek (1831–1859)
NEZAKONSKA MATI (France Prešeren)
Danilo Švara (1902–1981)
OČI SEM VEČKRAT VPRAŠAL (France Prešeren)
MIRNO SO TEKLA (France Prešeren)
Davorin Jenko (1835–1914)
STRUNAM (France Prešeren)
Kamilo Mašek (1831–1859)
POD OKNOM (France Prešeren)
Miroslav Vilhar (1818–1871)
UKAZI (France Prešeren)
Fran Gerbič (1840–1917)
KAM (France Prešeren)
Katarina Pustinek Rakar (1979)
JE PA DAVI SLANCA PALA (Tone Pavček)
Theresa Plut, foto SNG Opera in balet Ljubljana
Theresa Plut se uvršča med naše najuspešnejše operne in koncertne pevke. Kritiki hvalijo njen »kristalno jasen glas z izrazitimi višinami«. Nastopila je pod taktirko več svetovno znanih dirigentov kot so John Fiore, Alexander Joel, Nicholas Milton, Emmanuel Villaume idr. Na povabilo slednjega je z Anno Netrebko pela v operi Čajkovskega Jolanta in jo posnela za Deutsche Grammophone. Theresa Plut je po zaključku študija postala članica solističnega ansambla Nemške opere na Renu v Düsseldorfu, kjer je debitirala kot Kraljica noči v Mozartovi Čarobni piščali in nastopila v vlogah Walterja v operi La Wally, Blonde v Begu iz Seraja, Rosine v Seviljskem brivcu, Serpette v La finta giardiniera, Olimpije v Hoffmannovih pripovedkah itd. Sodelovala je z znanimi režiserji kot so Christof Loy in Philip Harnoncourt. Gostovala je v Pfalztheater Kaiserslautern, v Theater Winterthur, v SNG Opera in balet Ljubljana, v Royal Theatre Bangkok … S Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra, z Opernim orkestrom iz Stuttgarta, Orkestrom Jenske filharmonije, z ansamblom Bach Collegium iz Züricha, Orkestrom Slovenske filharmonije ter Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je kot solistka poustvarila Brahmsov Nemški rekvijem, Mozartovo Veliko mašo v c-molu, Orffovo Carmina Burana, Mahlerjevo 4. simfonijo, Bachov Janezov pasijon itd. Poleg koncertne in operne dejavnosti se je dokazala kot izjemna interpretka samospevov na recitalih doma in v tujini. Nastopila in predavala je v Pekingu (Kitajska) ter prejela častni profesorski naziv tamkajšnje osrednje državne univerze. Petje poučuje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Iz koncertnega solo petja je magistrirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Zürichu, iz opernega petja pa na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu.
Martin Kozjek, foto Občina Domžale
Martin Kozjek je petje sprva študiral pri Tatjani Vasle na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, trenutno pa študij nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Matjažu Robavsu. Dodatno se je izpopolnjeval pri Marianni Váradi, Snežani Neni Brzaković ter Marcosu Finku. Na državnih in mednarodnih tekmovanjih je prejel več priznanj, med drugih nagrado za najboljšo izvedbo slovenskega samospeva na TEMSIG, ter prvo nagrado na tekmovanju Aegis carminis. Zaposlen je v Zboru Slovenske filharmonije.
Lovorka Nemeš Dular, foto Peter Gedei
Lovorka Nemeš Dular je glasbenica širokega formata, predana tako solističnemu kot komornemu muziciranju, pedagoškemu delu in muzikološki dejavnosti. Glasbena pot jo je vodila od Dubravke Tomšič Srebotnjak (Ljubljana), Arba Valdme (Köln), Konstantina Bogina (Bergamo) do Marine Horak (Ljubljana). Med šolanjem je znanje bogatila še pri mnogih drugih profesorjih. Zaradi želje po prodiranju v bistvo glasbe je študirala tudi muzikologijo. Čeprav se znajde v različnih glasbenih stilih, se najraje poglablja v redko izvajana dela in v novo glasbo. Je analitična, radovedna, preučuje in doživlja glasbo z različnih zornih kotov. Sodelovala je na različnih festivalih doma in po Evropi (Poletje v Stari Ljubljani, Veris, Arsana, Sarajevska zima, Jesenske muzičke svečanosti, Erik Satie idr.). V zadnjih letih je posnela nekaj zgoščenk kot solistka in v različnih ansamblih. Veliko snema za arhiv RTV Slovenija in sodeluje v različnih glasbenih zasedbah.
Anuša Plesničar, foto FB
Anuša Plesničar je študirala violo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Mileju Kosiju in Maji Rome, na Privatni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju pri Herbertu Müllerja ter na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, kjer je tudi magistrirala pri Veitu Hertensteinu. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je zaključila študij muzikologije, znanstveno raziskovalno dejavnost na tem področju pa nadaljuje na doktorski stopnji. Kot solistka, komorna glasbenica ter članica simfoničnih orkestrov je sodelovala z različnimi sestavi: Camerata medica, Godalni kvartet Arseia, Godalni kvintet Vero, Simfonični orkester Hiše kulture Celje, Orkester Akademije Branimir Slokar, Mladi ljubljanski solisti, Mednarodni orkester EUphony Youth Orchestra, Simfonični orkester SFK Celovec, Komorni orkester DKO Detmold, Komorni orkester Dunaj, Ansambel za sodobno glasbo »Ear-quake« Detmold, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Simfonični orkester Alumni, Komorni orkester Amadeo, Mednarodni festivalski orkester ONO. Aktivna je tudi kot glasbena pedagoginja, deluje pa tudi na področju glasbene publicistike in glasbene produkcije.
Katarina Kozjek, foto Glasbena šola Kranj
Katarina Kozjek je violončelo študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Igorju Škerjancu in Milošu Mlejniku, izpopolnjevala pa se je na seminarjih pri Damirju Hamidullinu, Karmen Pečar, Davidu Gregorijanu, Julianu Arpu, Aleksandru Latckoviću, Konstantinu Pfizu, Jörgu Widmannu, Valeryu Sokolovu, Wen-Sinn Yang, Wernerju Bärtschiju in Goranu Bakraču. Kot solistka in komorna glasbenica je prejela več nagrad na slovenskih in mednarodnih tekmovanjih. Solistično in komorno redno sodeluje na koncertih, predstavah in recitalih v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske, Glasbene mladine Slovenije, Festivala Bled, EPTA, Društva slovenskih skladateljev, Imago Sloveniae, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Sodelovala je tudi v orkestrih kot so Wonderful Youth Orchestra, Orkester Akademije Branimir Slokar, The Euro Symphony SFK, Simfonični orkester Domžale – Kamnik, Komorni orkester Amadeo, kot substitut pa večkrat igra tudi v Orkestru Slovenske filharmonije ter Orkestru RTV Slovenija. Je članica Dua Antares in Godalnega kvarteta Emona. Poučuje na Waldorfski glasbeni šoli in Glasbeni šoli Kranj.
Melinda Urh
Melinda Urh je po zaključku študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Matjažu Drevenšku izobraževanje nadaljevala v Lyonu pri Jean-Denis Michatu ter v Versaillesu pri Vincentu Davidu. Na Pariškem nacionalnem konservatoriju je zaključila specializacijo za poustvarjalko sodobne glasbe. V času študija je prejela številne nagrade (diploma Dr. Roman Klasinc, Prešernova nagrada, 3. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Łodzu idr.) in bila štipendistka Ministrstva za kulturo RS ter Fundacije Meyer. Z orkestrom SNG Maribor je izvedla Concertino da camera J. Iberta. Sodeluje z opero v Lyonu in Toulonu, ansambli Justiniana, Cosmopolite, Ulysses in drugimi komornimi sestavi, ter nastopa na festivalih kot so Mixtur v Barceloni, Ircam v Parizu, Fringe idr. Zaposlena je v Orkestru Slovenske vojske.
Slovenska matica
Vanja Iva Kretič je zaključila magistrski študij Oblike govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Od leta 2016 je samozaposlena v kulturi in nastopa kot igralka, animatorka lutk, moderatorka prireditev, svoj glas pa posoja tudi pri sinhronizaciji risank. Pomemben del njenega ustvarjanja predstavljajo avtorske kamišibaj predstave. Leta 2021 je na 9. slovenskem festivalu kamišibaj gledališča v Velenju za svojo magistrsko produkcijo Kajuh (dokumentarni literarni kamišibaj o Karlu Destovniku) prejela posebno priznanje strokovne komisije, isto leto pa še Prešernovo nagrado AGRFT. Leta 2023 je za kamišibaj Tja med ljudi bova, deklica, šla … (ljubezenska pisma med Kajuhom in Silvo) prejela mednarodno nagrado strokovne žirije in nagrado Morigenos, ter najvišjo stanovsko nagrado Zlati kamišibaj 2023. Je igralka v lutkovnih predstavah na Ljubljanskem gradu in v Lutkovnemu gledališču Fru-Fru.
Marijan Zlobec