Obisk slavnega in očarljivega Kallumalai Murugan templja v Ipohu v Maleziji je sovpadal s prazničnimi hindujskimi dnevi, ko se je v templju in okrog njega zbralo do deset tisoč ljudi vseh generacij.
V hindujskem templju, vse fotografije Marijan Zlobec
Po koledarju, ki sem ga odkril na spletu, sem v Ipoh prišel ravno na praznični Thaipusan, ki so ga letos prvič zabeležili 25. in nadaljevali 26. januarja.
Naslednji Thaipusam bo 11. februarja 2025 ter tretji 1. in 2. februarja 2026.
Zaprli so glavno cesto in jo okrasili ter postavili na desetine stojnic z različnimi živili, pijačami, spominki ter drugo priložnostno ali potrošniško robo, v neposredni bližini templja pa postavili velike odkrite šotore s kuhinjo in brezplačno postrežbo kuhanega riža z omako v posebni plastični posodi ter majhnimi steklenicami pitne vode, tako da nihče ni ostal lačen, prav sit pa tudi ne, a si je drugje lahko pomagal in naročil še kaj več.
Hindujskih templjev je v Maleziji zelo veliko, tako da si jih za ogled vsakdo lahko izbere vsaj nekaj, kot v Kuala Lumpurju, Malaki, Georg Townu ali Ipohu, če omenim samo mesta, ki sem jih v Maleziji obisal.
Poiskal sem nekaj objav in vtisov obiskovalcev, vernikov, ki so javno zabeležili svoje vtise in molitve, saj sam kot tujec nimam nikakršnih izkušenj.
“Tam sem bil med Thaipusamom. Lahko sem si ogledal obred in bil poln sreče. Njihov nadzor nad množico je dober in sistematičen. Med Thaipusamom so tam množice in vsi bhakte so zelo pobožni in izvajajo svoj obred. Morate priti ven iz množice, da dobite taksi daleč stran od cestnih zastojev.”
“To je eden najlepših templjev v Ipohu. Tukaj vsako leto poteka praznovanje Thaipusam (podobno kot v templju v Batu Caves).
Vidite lahko pave in če boste imeli srečo, boste lahko celo okusili sladki riž ali celo polno kosilo ali večerjo, vegetarijansko poslastico, ki jo sponzorirajo določene družine, ki izvajajo svoje molitve na izbrane datume. Torej, če mislite, da boste imeli srečo, se oglasite v tem veličastnem templju, v katerem živi čedni Lord Muruga.
“Med nedavno boleznijo sem se zaobljubil, da bom po ozdravitvi molil v več starih hindujskih templjih v Maleziji. Na poti v Penang smo se ustavili pri templju Kallumalai Murugan v Ipohu. Tempelj stoji na slikovitem mestu ob avtocesti. Obkrožajo ga apnenčaste pečine in na voljo je veliko parkirišče. Predsedujoče božanstvo je Lord Murugan.
Stene okoliškega templja krasijo kipi, ki prikazujejo verske zgodbe iz hindujskih spisov. Na zadnji strani templja je zatočišče v kletkah za pave – v hindujski mitologiji vozilo Lorda Murugana za njegova potovanja. Majhna cvetličarna je prodala nekaj girland tistim, ki so želeli darovati v templju, vendar je bila razpoložljiva sorta slaba – predlagal bi, da si pred odhodom v tempelj nabavite girlande od drugod.
Med našim obiskom v templju ni bilo gneče in smo lahko v miru zmolili. Pridružil se nam je stari prijatelj dr. Letchumanan, ki je trenutni glavni zdravnik malezijske vlade; dr. Letchumanan nas je pozneje pogostil z razkošnim vegetarijanskim obrokom, preden smo nadaljevali pot.”
Thaipusam se običajno praznuje z državnim praznikom samo v Kuala Lumpurju, Putrajayi, Johorju, Negeri Sembilanu, Peraku, Penangu in Selangorju.
Thaipusam je letni festival, na katerem se milijoni hindujskih privržencev po vsem svetu udeležijo enega najbolj strastnih duhovnih praznovanj na svetu.
Thaipusam tradicionalno pade na polno luno. Praznovanje poteka kot poklon hindujskemu bogu vojne, lordu Muraganu, ki je v svetem izročilu počaščen, ker je v imenu dobrih kreposti ubil tri zlobne demone.
Na prvi dan Thaipusama poteka procesija po ulicah Kuala Lumpurja, ki jo vodi kočija, ki predstavlja kip Lorda Muragana. Drugi dan sledi dolga bosa hoja do Batu Caves z namenom izpolnitve zaobljube.
Sprehod do jame Batu je na splošno najbolj priljubljen element praznovanja. Med romanjem bodo nekateri bhakte nosili velike lonce za mleko in okrašene okvirje (kavadi). Kavadi so podprti z nizom konic, ki bočno prebadajo kožo njihovih prsi in hrbta kot simbol pokore.
Vhod v jamo Batu s kipom Lorda Muragana, foto Wikipedija
Ko pridejo do jame, bhakte pozdravi 42,7 m visok kip Lorda Muragana. Nato se bodo po velikem stopnišču povzpeli v apnenčasto jamo, kjer so v kavernah zaprta svetišča, ki čakajo na daritve.
V mesecu pred romanjem se bodo tisti, ki so se odločili nositi kavadi, v glavnem preživljali z močno omejeno prehrano in se zadnjih nekaj dni pred romanjem popolnoma postili; seveda te skrajnosti zahtevajo zelo visoko stopnjo duševne in fizične moči.
Vsi bhakte, ki se odpravijo na romanje, si ne bodo prebodli kože s kavlji; mnogi se bodo le odločili nositi lonček mleka, ki v hindujski veri služi kot simbol plodnosti in obilja. Mnogi hindujski privrženci menijo, da je Thaipusam izraz zvestobe ter zvestobe med ljudmi in božanstvi. V nekem smislu bi se to lahko štelo za obliko zahvale Lordu Muraganu za vse molitve, na katere je odgovoril.
Udeleženci festivala po tradiciji lordu Muraganu ponudijo svoja darila v obliki oranžnih in rumenih cvetov ter sadja, še posebej prepolovljenih kokosovih orehov in majhnih banan, oblečeni pa so v oblačila podobnih barv. Obstaja veliko ponudb za veliko število različnih svetišč, čeprav je jama Batu najbolj priljubljeno in skrivnostno naravno svetišče od vseh.
V Thaipusamu po vsej državi potekajo parade in obredi, pri čemer bhakte izvajajo obredna dejanja na različnih lokacijah – najbolj znana je v jami ali jamah, kot jih nekateri pišejo v množinski obliki, Batu v Kuala Lumpurju, kjer se vsako leto na Thaipusamu zbere več kot milijon ljudi. Turisti se jim pridružijo, da bi videli barve, vzdušje, molitve in obredne dejavnosti Thaipusama.
»Najbolj spektakularen, barvit in dramatičen del, ki ga turisti veliko fotografirajo, je, ko bhakte, ki so se zaobljubili v preteklem letu, to unovčijo tako, da nosijo okrasne strukture (kavadi), pritrjene na svoja telesa s kavlji in jeklenimi konicami, ki prodrejo v njihovo meso. Kavadi vsebuje tudi dva majhna lončka z mlekom, ki se uporabljata za kopanje kipa Lorda Subramaniama. Bhakte prekrijejo svoja telesa s svetim pepelom, oblečejo žafranasta oblačila in si lahko skozi lica in jezik zabodejo kovinska nabodala.« (Iz Culture Smart Malezija).
Iz seznama templjev je razvidno, da so praktično povsod ali v vseh državah in regijah: Kuala Lumpur, Perlis, Kedah, Penang, Perak, Selangor, Terengganu, Negeri Sembilan, Malacca, Johor, Pahang, Kelantan, Sabah, Sarawak in Labuan.
A če bi primerjal število ali gostoto krščanskih cerkva v Sloveniji, bi mi bili v prednosti ali bolj goreči verniki. Lahko bi zapisal, da je bila Cerkev pri nas najdaljši in najmočnejši totalitarizem, zato ne preseneča, da pri nas cerkveni krogi tako poudarjajo, kakšni so bili “vsi trije totalitarizmi” (fašizem, komunizem in nacizem), ne vidijo pa sebe.
Nasploh ostaja paradoks, ko so v templju zlasti mlajši med čakanjem v vrsti za darovanje ali sedeč na tleh ves čas bulili v pametne telefone.
Mladenka poleg mene je tako gledale modne dodatke, kot so torbice izbranih znamk, lepe obleke, čevlje ipd. Miru brez telefoniranja ni.
Ali pri nas pri sveti maši tudi gledajo v pametne telefone, pa ne vem.
V hindujskih templjih seveda ni maše, so le določeni obredi, o katerih imam svoje zunanje vtise, ne da bi iskal kakšnih podrobnejših analiz ali opisov, ki jih v dosegljivi obliki za ta tempelj ni bilo.
V Maleziji so seveda še druge religije, večinska je islam. Žal pa v zelo redkih knjigarnah nisem opazil posebnih monografij, ki bi pričale o zgodovinski podobi religioznega življenja v državi, če uporabim samo en splošen termin.
Te monografske prakse v Maleziji očitno ni, saj tudi ob obisku nekaj templjev ni bilo poleg nobene prodajalne vsaj s prospekti, katalogi, manjšimi zgodovinskimi prikazi, tako da ostaja tujec precej neinformiran in bolj opazuje druge, še posebej ob prazničnih obredih in darovanjih.
Vtis je, kot da so nekateri zelo verni in pripravljeni na sprejemanje ter opazovanje obredov, za nekatere pa je vse bolj družinska tradicija, ko so vsi skupaj še tesneje povezani, ker je družina temelj vsega. Praznik pa jih še bolj poveže, tako kot pri nas božič in velika noč, bi se dalo primerjati. Ljudje imajo radi praznike in vsakršna praznovanja.
Za praznik se lepše oblečejo, čeprav ženske bolj svečano, moški pa niti ne. Kriteriji lepote so različni, čeprav so ravno indijske moške obleke med najlepšimi na svetu; od posebnih čevljev do izvirnih pokrival, hlač, dolgega suknjiča, srajce… Videl sem jih v Indiji za kakih 200 evrov in želel kupiti, a na koncu ugotovil, da v kovčku nimam več prostora.
Pred obiskom templja se vsi pred vhodom sezujejo, in ker je med mojim obiskom nenadoma prihrumela nevihta z močnim dežjem, se je vse precej skoncentriralo na pokriti tempelj in okoliške šotore, pod katerimi so ostali obiskovalci dlje časa kot so nameravali.
Tempelj je zelo bogato okrašen s številnimi figurami kiparskega in resbarskega tipa, tako da so prikazane cele zgodbe ali prizori, tako kot jih poznamo pri nas v obliki likovne opreme, slik, fresk ali drugih poslikav ter z vsebinami, ki so povezane s svetniki in nasploh evangelijskimi prizori. Tu so vsebine iz hindujskih knjig.
Soočenje različnih religij v enem mestu, kot se to dogaja v Maleziji tako rekoč povsod, govori o strpnosti, vsaj na zunaj. Kaj se dogaja v resnici in marsikje po svetu, med drugim v tem trenutku vidimo v izraelskem masakru palestinskega ljudstva v Gazi. Očitno se Izraelci ne bojijo božje kazni in pravzaprav dokazujejo, da so ne le brezbožni, ampak tudi nečloveški. V pretežno muslimanski Maleziji je precej protestov oziroma solidarnosti s Palestinci, sam se si na pokriti tržnici kupil palestinski moški šal.
Če vera ubija, je vprašanje kakšen je sploh še človek. Mogoče bo boljši, ko ver domnevno nekoč ne bo več ?
Soočenje v tujem svetu z vsaj nekaterimi ideološkimi vprašanji, je vsekakor manj optimistično in potovanja v tuje dežele tozadevno niso kaj prida spodbudna, prej obratno; religije počasi propadajo in verjetno ne bodo preživele še enkrat toliko časa kot je njihova dosedanja zgodovina.
Kdo ve, kaj vse še bo. Vsakdo pa naj se sam odloči, ali bo živel kot človek. V Izraelu ni bilo opaziti kakšnih množičnih protestov samih Izraelcev proti zločinom, ki jih diktira izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Marijan Zlobec