Vlada v Maleziji sožitje religij, kot ga doživljamo v templjih ?

Obisk Kuala Lumpurja, glavnega mesta Malezije, in zatem slikovite in skoraj pravljične Melake, pokaže, da skupaj prebivajo ljudje različnih veroizpovedi oziroma religij. Tako je tik pred vhodom v Kitajsko mesto v Kuala Lumpurji zelo lep in slikovit hindujski tempelj, v Melaki doživiš mešanico ideologij in opaziš na razdalji 300 m dve katoliški cerkvi. Kot so mi povedali, pa verniki niso iz Evrope, ampak Kitajci in Indijci.

Tempelj Sri Mahamariamman v Kuala Lumpurju, vse fotografije Marijan Zlobec

Bil sem priča nekaj obiskom vernikov v njihovih v templjih, a bi težko rekel, da vlada kakšno večje zanimanje, ena katoliška cerkev (v Melaki) je bila povsem prazna, medtem ko drugo obnavljajo. Malo več je opazne prisotnosti muslimanskih molitev.

Ko dobivaš poročila iz Gaze o izraelskih zločinih, pa se še enkrat ali kot že tisočkrat poprej vprašaš, kako je to gromozansko ubijalsko nasilje sploh možno: kje so človekove zavore in spoznaš, da jih ni. Vse najmočnejše države na svetu svoja orožja le še izpopolnjujejo in postajajo še bolj učinkovita ter pogubonosna. Zdaj že Severna Koreja prodaja svoje orožje Rusom, pa Kitajska. Evropa propada. Rusija ji je naprtila najprej vojno, po njej pa obnovo Ukrajine. Tisoče nepotrebnih milijard.

Če bi JLA leta 1991 tako ravnala v Slovenji, kot to počno Izraelci nad Palestinci, koliko Slovencev bi umrlo ? 100.000 ? Bi Ljubljano v resnici zbombardirali, ali so leteli nad njo samo lovci z nadzvočno hitrostjo in smo mi na Delu slišali pokanje ob prebijanju zvočnega zidu v zraku ? Sam nisem odšel v zaklonišče v tretji kleti, ampak sem ostal na položaju v četrtem nadstropju, kjer je bila Kulturna redakcija. Strahotno je počilo in čutil sem malo omotice. Bomb pa na našo srečo ni bilo.

Da Izraelci lahko počno to, kar vidimo vsak dan, kaže samo na neizmerno sovraštvo do Palestincev vseh Izraelcev. Papež Frančišek bi moral že zdavnaj v Izrael in Gazo ter zahtevati mir. Ko je filozof dr. Slavoj Žižek govoril v Frankfurtu, si verjetno niti v sanjah ni predstavljal, kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih.

Ne gre le za spoznanje, da so mirovno nesposobne vse politike na svetu, ampak še vse religije. Vsa človekova zavest, intelekt, etika, morala, empatija, spoštovanje enakosti in še bolj različnosti. Vse pada in propada. Poleg ljudi najbolj vera.

Na plan prihaja tisto, kar je francoski pisatelj in mislec Emil Zola označil kot človek zver.

Že ko je bilo konec vojne v Vietnamu, smo si rekli: nikoli več takih zločinov, kot so jih počeli Američani, seveda s pomočjo vietnamskih izdajalcev in prisklednikov, kar nosi posledice še danes, saj je bila tudi tam državljanska vojna.

Koliko je bilo vojn še potem, ne bi znal niti našteti. Kaj to pomeni za danes in za naprej ? Nič dobrega, ampak samo še slabo in najslabše. Dokler se ne bo človeštvo uničilo.

Vojna in vojaška industrija je najmočnejša gospodarska panoga na svetu. Spomnimo se, da je v Slovenijo junija in julija 1991 prihajalo orožje od povsod, čeprav je bil embargo na uvoz orožja.

Zatekanje k politiki je neuspešno, k religijam pa še bolj. V Maleziji je največja povezava družina, in sicer vseh generacij, to se vidi povsod že na cesti.

In vendar se vse dogaja z nekim tihim upanjem. V templjih v Maleziji vidiš, da vsakdo moli po svoje, se zateka k višjim silam in vrednotam, z upanjem v večno življenje v onostranstvu.

A to ni dovolj, če ni konkretnih rezultatov na zemlji. V nebesih ne bo atomske vojne, niti v peklu ne, a o tem Sveto pismo molči.

V Kitajski četrti v Kuala Lumpurju je na desetine vsakršnih restavracij, ki ponujajo lokalne jedi, kot so ribe na žaru in različni curryji, cele ulice so prepolne samih trgovin, tako da se komajda znajdeš in ne veš, kaj bi še lahko kupil in bi še šlo v sicer že zdavnaj prepoln kovček.

Zgodovina Kitajske četrti je dolga in pestra, tudi krvava.

V letih od 1860 do 1870 je izbruhnila državljanska vojna Selangor med rivalskimi malajskimi frakcijami in znotraj kitajske skupnosti, ki je bila z njimi povezana. Kitajska skupnost se je razdelila po partizanski liniji med Hokkien Ghee Hin in Hakka Hai San tajne družbe. Ko so britanske oblasti ugotovile, da je vojna motila njihovo gospodarstvo in dobavne verige, so se odločile vstopiti v vojno. Zaradi tega je bilo veliko zgradb uničenih ali hudo poškodovanih.

Med državljansko vojno so bili rudniki kositra opuščeni. Zanemarjenost v tem času je povzročila, da jih je poplavilo.

Po vojni (in ko so se rudarji vrnili) so ugotovili, da so rudniki zaradi poplave neuporabni. Yap Ah Loy je prepričal rudarje in kulije, da so ostali v Kuala Lumpurju, in Malajce v okoliških okrožjih, da so gojili riž in zelenjavo.

Na ulici Petaling so odprli mlin topioke oziroma manioke, kamor so s kmetij pripeljali gomolje, da bi jih zmleli v moko.

Ulica Petaling se radi imenuje ‘Chee Cheong Kai’ v kantonščini, kar pomeni Ulica tovarne škroba.

Manioka je bogat vir ogljikovih hidratov. Gomolje uporabljajo v večini za moko in pijačo. Gomolje izkopljejo, nato pa jih dobro operejo, jih narežejo na kose, posušijo ter to zdrobijo v kar se da drobno moko.

Tako pripravljena moka je v deželah tretjega sveta ena izmed glavnih prehramebnih izdelkov.

Slovenski kuharski mojstri manioko uporabljajo pri pripravi slaščic, še posebej pri kuhi pudingov, sadnih želejev in za zgoščevanje omak, saj zaradi nevtralnega okusa ohrani naravni okus hrane.

Tik pred vhodom v Kitajsko četrt v Kuala Lumpurju je hindujski tempelj Sri Mahamariamman.

Je najstarejši hindujski tempelj v Jalan Bandarju (prej High Street). Leta 1968 je bila zgrajena nova zgradba z okrašenim ‘Raja Gopuram’, stolpom v slogu južnoindijskih templjev. 

Ustanovljen je bil že leta 1873 in se nahaja na robu ali pred Kitajsko četrtjo.

Tempelj je bil od svojega začetka pomemben prostor čaščenja za zgodnje indijske priseljence in je zdaj pomemben del kulturne in narodne dediščine.

Tempelj Sri Mahamariamman je ustanovil poslovnež K. Thamboosamy Pillay leta 1873 in ga je družina Pillay sprva uporabljala kot zasebno svetišče. Družina je v poznih dvajsetih letih 20. stoletja odprla vrata templja za javnost in na koncu upravljanje templja predala upravnemu odboru.

To je najstarejši delujoči hindujski tempelj v Maleziji. Slovi tudi kot najbogatejši v državi. Tempelj je bil prvotno postavljen nekje blizu železniške postaje v Kuala Lumpurju. Na sedanjo lokacijo ob ulici Jalan Tun H. S. Lee (zraven Kitajske četrti) se je preselil leta 1885.

Prvotno nadstropje so leta 1887 porušili in na njegovem mestu postavili zidano stavbo. To strukturo so porušili, da bi naredili prostor za sedanjo tempeljsko stavbo, ki je bila dokončana leta 1968.

Impresivna vrata v tempelj, znana kot gopuram, so bila dokončana leta 1972. Novi tempelj je bil posvečen leta 1973.

Zgrajen v bil južnoindijskem slogu. Najbolj izjemna značilnost templja je impresiven petnadstropni gopuram (stolp). To je najvišja zgradba v templju. Dramatičen 22,9 m visok stolp v obliki piramide je okrašen z upodobitvami hindujskih bogov, ki so jih izklesali obrtniki iz južne Indije.

Glavni kipar je bil pokojni S. T. Muniappa iz Tamil Naduja in je zaslužen za ustvarjanje 228 bogov na gopuramu.

Ta tempelj je podoben obliki človeškega telesa, ki leži na hrbtu z glavo obrnjeno proti zahodu in stopali proti vzhodu. Petnivojski gopuram templja ustreza stopalom telesa. Je meja med materialnim in duhovnim svetom.

Na zadnji strani je garbagraham ali sanctum sanctorum, ki ustreza glavi. Je prostostoječa zgradba z lastno streho in stenami ter ima en vhod, ki gleda na vzhod.

To je notranje svetišče, kjer se nahaja glavno božanstvo Sri Maha Mariamman. Duhovnik stoji pred garbagrahamom, ko opravlja pujo (molitve).

Znotraj templja je glavna molitvena dvorana z bogato okrašenimi stropovi. Lokacija treh svetišč v glavnem templju je označena z bogato okrašeno čebulno kupolo, ki jo je mogoče videti od zunaj.

Obstajajo tudi štiri manjša svetišča, ki se nahajajo obrobno okoli glavne stavbe templja.

Pillay je v svetišču na levi, lord Maruga, njegov brat, pa na desni strani. Pillaya najdemo tudi na vhodu, saj je odstranjevalec ovir.

Osem hindujskih bogov, ki krasijo stebre v templju, pripada skupini vrhovne boginje Ashta Lakshmi.

V skladu s hindujsko tradicijo je tempelj ponovno posvečen enkrat na dvanajst let.

V prostorih je shranjen srebrni voz. Ta kočija je pomembna značilnost letnega festivala Thaipusam. Ob tej priložnosti so ga uporabljali za prevoz kipcev lorda Murage in njegovih soprog (Vallija in Teivayannija) po mestnih ulicah do jam Batu. Prvič je bil predstavljen leta 1983 in je bil zgrajen po ceni 350.000 RM z uporabo 350 kilogramov srebra.

Kočija je bila izdelana v Indiji in sem bila poslana v 12 delih, ki jih je bilo treba sestaviti. Visoka je 6,5 metra, na njej pa je 240 zvončkov in par konj. Pred srebrnim vozom je bil uporabljen lesen voz, ki so ga leta 1930 izdelali indijski obrtniki po tedanji ceni 50.000 RM.

Pred kratkim je tempelj Sri Mahamariamman po 40 letih čakanja končno dobil svojo stavbo. 13 milijonov RM vredno šestnadstropno stavbo za templjem v Jalan Tun H. S. Leeju je uradno odprl minister za delo in predsednik MIC Datuk Seri S. Samy Vellu, ki je kot član odbora templja dal pobudo za njegovo gradjo že pred desetletji.

Stavba, znana kot Bangunan Mariamman, je poleg avtobusne postaje Klang in nasproti postaje Pasar Seni LRT/MRT. Povezana je s templjem in ima dve etaži kletnih parkirišč, tri etaže za dve dvorani in glavno dvorano.