Kreativna baza že z dvema zaposlenima do cele vrste rent ? (8)


Kreativna baza se sama hvali s vojo javno publicistično oziroma PR kulturno dejavnostjo, tako da res ni niti najmanjšega dvoma, da ji ne bi verjel; vsaj to, kar o sebi pove sama. To pa niti ni tako malo. Maja Čander je zares “mojstrica za vse,” kot sama pravi. Čudno, da tega s kakšno nagrado ali priznanjem še nihče ni opazil. Lahko pa jo sama ustanovi, npr. nagrada Maje Čander za najboljša črpanja javnih sredstev in kulturni marketing. Lahko pa ustanovi nagrado za najboljši slovenski blog in mi jo kot prvemu dodeli v višini 20.000 evrov, da se bo vedelo, kako pomembna je kritična kulturna publicistika. Utemeljitev lahko napišem sam in mi je ne bo treba honorirati.

Naslovnica za prispevek o Biblosu na Kreativni bazi

“Agencije nisem ustanovila zaradi želje po zaslužku, temveč zato, da si sama ustvarim okolje, v katerem bom rada in z veseljem delala. In ker me teme, kot so kultura, družboslovje, humanistika, znanost in ekologija, močno zanimajo že od nekdaj, je bila to logična usmeritev. Poleg tega so to teme, ki potrebujejo več družbene pozornosti, saj se jim zadnja leta, še posebej izrazito kulturi in ranljivim skupinam, dogajata erozija pojavnosti v medijih in getoizacija. Ko mediji krčijo vsebine, je prvo področje, ki ga skrčijo, kultura. Je pa tudi res, da je na področju kulture težje priti do komunikacijskih projektov, ker so kulturniki do piarja še vedno zelo nezaupljivi, včasih se jim zdi celo nepotreben, češ, naj naše delo govori samo zase, ali pa imajo občutek, da delo piarovcev sami čisto dobro obvladajo in zato ne potrebujejo dodatnih stroškov.

Naslovnica za prispevek o novih knjigah Beletrine, ki obeležuje 25. obletnico delovanja, na Kreativni bazi (3. 2. 2021)

Prav tako je komuniciranje na področju kulture slabše plačano, kar je logično, saj je podplačan celotni kulturni sektor, po drugi strani pa tudi bolj zahtevno, saj so za komuniciranje v tej sferi potrebna specifična znanja. Morda se tudi zato doslej nobena od agencij ni lotila tega področja…”

Dostava knjig Beletrine preko Wolta, foto Kreativna baza

Kako slabo je plačano komuniciranje na področju kulture, smo zelo nazorno videli v prihodkih iz javnih sredstev, kot jih objavlja Erar, pa tudi samega poslovanja Kreativne baze. Seveda pa te številke lahko preverjamo tudi za druge kulturne ustanove in javne zavode v državi, da ne bo pomote. Iz samobesedil Kreativne baze izhaja, da  so za komuniciranje v tej sferi potrebna specifična znanja. Kdo so ti ljudje in kakšna znanja imajo, ne izvemo, saj ni njihove javne identitete.

Koliko je v resnici stara Beletrina ? Na spletni strani sami zapišejo, da od leta 1996 kot Študentska založba, na Bizi, da je bila Beletrina kot taka vpisana 28. 7. 1999. Pri poreklu kapitala piše: kapital se ne določa. Pravno organizacijska oblika je zavod (za založniško dejavnost).

Beletrina izkorišča za svojo promocijo vsa možna medijska sredstva, celo plačane objave na FB, pa Instagram, seveda AirBeletrina in Kreativno bazo, organizirane in izbrane video intervjuje, razširjevane preko spletnih platform…

Česa pa Beletrina ne prevzema kot svojo odgovornost ? O tem sama piše v svojem Pravnem obvestilu.

Objava Kreativne baze o E – knjigah pri Beletrini

Nekoč je tu že bil govor o nekaterih največjih dobitnikih javnih sredstev, kot na primer Društvo NSK Informativni center od Moderne galerije in drugih skupaj 1.038.603

Kaj piše o Kreativni bazi pri njeni predstavitvi na spletu ?

Področja delovanja

  • Odnosi z mediji
  • Priprava komunikacijskih strategij
  • Strateško svetovanje
  • Priprava sporočil za javnost in drugih promocijskih besedil
  • Krizno komuniciranje
  • Vsebinski marketing
  • Upravljanje ugleda naročnika
  • Osebni PR
  • Organizacija in izvedba novinarskih konferenc
  • Organiziranje dogodkov
  • Kreativna zasnova in izvedba osveščevalnih akcij
  • Upravljanje družbenih omrežij
  • Priprava scenarijev za osveščevalne in dokumentarne filme
  • Priprava strateških dokumentov
  • Priprava celostne grafične podobe
  • Priprava promocijskih filmov in animacij
  • Zasnova in promocija kulturno-turističnih produktov in storitev

Kreativna baza objavlja novosti pri založbi Beletrina, a bi se spodobilo, da bi knjige vsaj pravilno obrnila, da bi prebrali njihove naslove

Kdo vse to v resnici opravlja in strokovno obvlada, ni znano, saj so celo intervjuji, ki jih Kreativna baza objavlja na svoji spletni strani, anonimni in nimajo novinarske identitete, še manj je jesna odgovornost, saj Kreativna baza odgovorne urednice, ker so pač same ženske, nima.

Fabula, objavljena na Kreativni bazi, foto Matej Pušnik

Za direktorja NUK Viljema Lebna bi bilo veliko bolj odmevno, če bi se za nekaj pogovorov dogovoril z uredniki sobotnih prilog Dela, Dnevnika in Večera s kvalificiranimi novinarji, ki bi to z veseljem opravili in se pod svoje tekste podpisali. Pa še zastonj bi to bilo, vsaj za NUK sam. Ampak NUK je očitno z lahkoto Kreativni bazi že doslej izplačal 109.026,85 EUR . To lahko vidijo in preverijo vsi in se predvsem vprašajo zakaj ali čemu.

Kreativna baza najavlja novo sezono knjižnih izdaj založbe Beletrina

Kreativna baza je nedvomno imela ali še ima izdelano strategijo, kako določene javne države kulturne zavode prepričati, da za svoj mediski odmev ali prisotnost v javosti potrebujejo ravno njih.

Eden od pokazatelj nakazil Kreativni bazi po Erar

Ta model se pokaže pri podrobnejši analizi prihodkov ali pritoka javnih sredstev zavodom, ki potem sklepajo pogodbe ravno s Kreativno bazo. Gre za nekakšno premišljeno verižno reakcijo, v kateri vse niti vleče le ena oseba in ima hkrati vse pod svojim nadzorom, saj ve, da različni pogodbeniki med sabo ne komunicirajo, kaj šele, da bi si kazali pogodbe, in ne vedo, kaj se dogaja na tem področju še drugje, razen tistega, kar jim, če seveda jim, pove pogajalka in predstavnica, da ne rečem lastnica Kreativne baze.

Poslanstvo Kreativne baze

“Kreativna baza, Družba za komuniciranje in strateško svetovanje d.o.o., je platforma za odnose z javnostmi, pripravo strateških dokumentov, komuniciranje in strateško svetovanje lokalnim skupnostim, nevladnim organizacijam, javnim in zasebnim ustanovam, umetnikom, ustvarjalcem, raziskovalcem in drugim posameznikom na področju razvoja ter promocije kulturnega in kreativnega sektorja, znanosti, ranljivih skupin ter inovativnih in družbeno odgovornih projektov. Svojim partnerjem nudimo storitve najvišje kakovosti, pri čemer zasledujemo vrednote verodostojnosti, družbene odgovornosti in strokovnosti.”

Iz CompanyWall so bili prihodki Kreativne baze leta 2020 184.590,23 EUR, leta 2021 283.276,62 EUR, 2022 296.525, 79 EUR. Število zaposlenih je bilo leta 2020 – 2, 2021 – 2, 2022 – 4,8.

Povprečna bruto plača na zaposlenega: 2.432,32 leta 2020, 2.756,33  leta 2021 in 2.133,31 leta 2022. (Po uradni objavi na CompanyWall). Kam ali komu je šla razlika ?

Lastnika Kreativne baze sta Mitja Čander in Maja Čander, vsak po 50 %.

“Študentje in upokojenci ter imetniki EU kartice ugodnosti za invalide pri nas uveljavljate 15 % popust na knjige založbe Beletrina, prosimo pa vas za potrdilo o statusu ali izkaznico.”

Če pogledamo nekatera izplačila po mesecih, ko je Kreativna baza imela po dva zaposlena, to je leta 2020 in 2021, potem ji je uspel veliki finančni met.

NUK je očitno prepričan, da bo s pomočjo Kreativne baze prišel do izgradnje NUK 2. Tako je Kreativni bazi začel nakazovati denar že decembra 2019, in sicer 3.050 EUR. Sledila so nakazovanja do zadnjih zabeleženih novembra 2023, in sicer 2.460,33 EUR. Vmes so bila nekatera nakazila precej višja, kot na primer novembra 2021 4073,33 EUR, marca 2022 4.920,66 EUR, oktobra 2022 4.920, 66 EUR , julija 2023 4.920,66 EUR in oktobra 2023 4.920, 66 EUR. Ritem plačil NUK Kreativni bazi od decembra 2019 je konstanten, iz česar bi se dalo sklepati, da ima Kreativna baza enega človeka, ki ima na PR oskrbi samo NUK.

Vsakdo, ki hodi v službo v NUK, se s temi sredstvi in svojo plačo lahko primerja, najbrž pa še kaj direktorja Viljema Lebna vpraša.

Kreativna baza je na svoji spletni strani  zvezi z NUK opravila in objavila nekaj pogovorov s tamkajšnjimi zaposlenimi, kot rečeno anonimnih s strani spraševalca, za katerega ne izvemo kdo je.

6. decembra 2023 je tako objavila pogovor z Borutom Osojnikom, vodjo Službe za tehnično vzdrževanje in investicije. Med drugim ugotavlja:”Leta 2012 se je zgodil nov natečaj, ki je z arhitekturnega vidika sicer prinesel drugačno rešitev, ni pa prinesel drugačnega načina finančne obravnave projekta. Sedaj smo že 11 let v novem projektu, pa ni čisto nič drugače kot je bilo. Projekt se še vedno projektira. Za to se vedno najde denar, saj je to način, da se projekt formalno ohranja pri življenju, do njegove realizacije pa na tak način ne more priti vse dokler ne bo nekdo rekel, da ta projekt res rabimo. Pri tem je pomembno poudariti tudi to, da to ni NUK-ov projekt. To je projekt države, ki ga je treba prepoznati kot takega. Hkrati pa se trenutno nahajamo v nekih relativno kriznih časih. Je pa vlada pred časom zagotovila, da je to pomemben projekt, ki ga je treba realizirati. Ali je mislila resno, bo pokazal že proračun za prihodnje leto.”

Borut Osojnik, foto Kreativna baza/Maj Blatnik

8. novembra 2023 je Kreativna baza objavila pogovor z Borisom Riflom, ki v Nacionalnem bibliografskem centru skrbi za vodenje, organizacijo in strokovno delo.

Tudi ta intervju ni podpisan, niti ni objavljena sogovornikova fotografija, kar je verjetno zelo redek primer intervjuja sploh. Oba intevjuja sta očitno nastala po elektronski pošti, a brez srečanja v živo ? O NUK 2 in svojih vizijah strokovnega dela tam ne govori. “Trendi števila tiskanih knjig so v zadnjih letih dokaj konstantni, le v letih finančne krize in pandemije opažamo nekaj nižje številke. V letu 2022 beležimo 5.877 tiskanih knjig in brošur. Število elektronskih knjig v zadnjih letih nekoliko narašča, za nekaj 100 naslovov letno. Zvočne knjige so zadnja leta hit v številnih državah, pri čemer statistični podatki kažejo strmo rast predvsem od leta 2017. ”

10. oktobra 2023 je Kreativna baza objavila na svoji spletni strani pogovor z Jankom Klasincem, z Oddelka za digitalne vsebine NUK, ki se ukvarja predvsem z arhiviranjem slovenike na spletu. V svojem naslovu pa so napačno zapisali sogovornikovo ime:

JANKO KLASIN: V PRIHODNOSTI BODO POMEMBNI TAKO FIZIČNI KOT DIGITALNI ARHIVI

Janko Klasinc o NUK 2 ne govori, saj o tem ni bil niti vprašan.

Janko Klasinc, foto Kreativna baza/Maj Blatnik

Kreativna baza je 11. septembra 2023 objavila pogovor s Terezo Poličnik Čermelj z Oddelka za pridobivanje gradiva v NUK.

O NUK 2 prav tako ni rekla besede in ni bila vprašana.

Tereza Poličnik Čermelj, foto Kreativna baza/ Maj Blatnik

Kreativna baza je 11. julija 2023 objavila intervju z Matjažem Lulikom, skrbnikom zbirke starih tiskov v NUK. Iz pogovora ni razvidno, da projekt NUK 2 sploh obstaja.

Matjaž Lulik, skrbnik Zbirke starih tiskov, foto Tomaž Bešter

12. junija 2023 je Kreativna baza objavila pogovor s konservatorko-restavratorko Meto Kojc. Tudi tu ni nobenega vprašanja o NUK 2 in delovanju njene službe tam.

Meta Kojc, foto NUK/Maj Blatnik

10. maja 2023 je Kreativna baza objavila pogovor s Silvestrom Videtičem, ki v NUK skrbi za izmenjavo z drugimi knjižnicami.

O NUK 2 ni povedal nič, saj niti ni bil vprašan.

Silvester Videtič, foto Maj Blatnik

12. aprila 2023 je Kreativna baza objavla pogovor s Heleno Janežič, skrbnico Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK. Žal tudi tu ni ničesar o problematiki NUK 2 in funkciji omenjne zbirke v njej.

Helena Janežič, foto Tatjana Splichal

9. marca 2023 je Kreativna baza objavila NUK – Marčevski novičnik

13. februarja 2023 je Kreativna baza objavila zapis o predstavitvi najnovejše monografije dr. Damjana Prelovška o NUK

Dr. Robert Golob v NUK, foto Kreativna baza

10. februarja 2023 je Kreativna baza objavila NUK – Februarski novičnik.

10. januarja 2023 je Kreativna baza objavila NUK – Januarski novičnik

NUK sam sporoča:”Izdano je bilo gradbeno dovoljenje za NUK 2
Tik pred iztekom lanskega leta nas je razveselila novica, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nove stavbe knjižnice NUK 2. V letošnjem letu se bodo tako nadaljevale aktivnosti za izgradnjo, sprva s projektom za izvedbo gradnje, projektom za razpis, razpis za izvajalce, arheološke raziskave in izvedba vrtin. Začetek gradbenih del je načrtovan za konec leta 2023 oz. začetek leta 2024.”

12. decembra 2022 je Kreativna baza objavila NUK – Decembrski novičnik

“V torek, 29. novembra, je NUK obiskal predsednik vlade dr. Robert Golob s sodelavci in si v spremstvu ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča ogledal NUK. V izjavi za medije pa je jasno povedal, da si bo vlada prizadevala uresničiti projekt nove knjižnice NUK 2.”

11. novembra 2022 je Kreativna baza objavila NUK – Novembrski novičnik

14. oktobra 2022 je Kreativna baza objavila NUK – Oktobrski novičnik

23. marca 2020 je Kreativma baza objavila intervju z ravnateljem NUK Viljemom Lebnom, sami pa ga pišejo kot Viljem Leban. V bistvu pa gre za ponatis intervjuja za Delo, kot ga je bil opravil urednik Kulturne redakcije Dela Andrej Predin (objavljen 22.3.2020 ob 8.30). Tam je imel naslov Plečnikova palača je pretesna že od sedemdesetih.

O POMEMBNOSTI NUK 2 Z RAVNATELJEM VILJEMOM LEBANOM

 

Obisk predsednika vlade dr. Roberta Goloba v NUK, foto po Kreativna baza

Pogovori s sodelavci oziroma uslužbenci NUK so dovolj natančni in analitični, premalo ali skoraj nič pa se ne dotikajo vprašanja same nove zgradbe NUK 2, nove ali drugačne funkcije Plečnikove NUK, vizije slovenske nacionalke za naslednja desetletja, seveda pa še svojega dela v prihodnosti v novi zgradbi, če se bodo preselili tja. Pogovori so večinoma opis ali predstavitev delovnih obveznosti ali posameznih področij, o čemer vprašani lahko povedo kar največ. in hkrati poudarjajo svoj pomen. Vsi so zelo zadovoljni in jim je v NUK lepo, tako da ni ravno kakšnega navdušenja, da bi NUK 2 sploh dobili, saj bi se morali tja seliti iz očitno svojih udobnih ali že navajenih domovanj. Kritike ni skoraj nobene, iz česar bo politika zlahka potegnila sklep: NUK 2 v bistvu ne potrebujemo, saj nujnosti izgradnje ne poudarjajo niti voditelji posameznih služb že v Plečnikovi NUK.

Iz podatkov Erar je Kreativna baza samo v letošnjem letu, do 28.11., od NUK prejela kar dvaindvajset finančnih nakazil v višini 1006,50 EUR (enajstkrat) in 1.453,83 EUR (enajstkrat), enaka izplačila pa gredo še nazaj, vse do decembra 2019 in januarja 2020, ko je Kreativna baza prejela po 3.050 EUR. Za začetek kreativnega sodelovanja z NUK. Ker pa so bila izplačila opravljena dvakrat mesečno, je treba zneska 1.006,50EUR in 1.453,83 EUR sešteti ko en mesečni obrok.

Vsi prispevki, kot jih je objavila na svoji spletni strani Kreativna baza o NUK, so bogato plačani oziroma bi se dalo sklepati, če ni plačila ni objave. Vsi prispevki so anonimni, kar pomeni, da se ne da ugotoviti, kdo konkretno je za kaj odgovoren, koristen ali opravlja PR ali novinarski posel. Kaj bi namreč bilo, če bi pod nekim intervjujem ugledali podpis, za katerega ni znano, kakšen novinarski ali javni publicistični profil ali pedigre sploh ima ? In kaj pomeni, če se nekdo pred javnostjo celo pri intervjuju skriva ? Je to novinarsko ? Je to strokvno ?Ali intervjuvanci z NUK ob ugledani objavi to molče pogoltnejo ? Ali sploh vedo, kdo jim je pošiljal vprašanja, bi se dalo pomisliti ?

Članki zunanjih sodelavcev Sobotne priloge Dela so plačani 50, 100, 150 evrov. Prejeli smo, Pisma bralcev nič. Prekarni novinarji dobijo 500, 550, 600 evrov na mesec.

NUK najbrž pozna novinarske razmere v Sloveniji, plače, honorarje, vrednost npr. nekega intervjuja. Ga mora kupiti in nadnormalno plačati ? Komu to koristi ? Kdo to sploh bere oziroma ve, da obstaja ? Kakšen vpliv lahko ima to na začetek gradnje NUK 2 ? Bo direktor NUK Viljem Leben te prispevke sprintal in poslal predsedniku vlade dr. Robertu Golobu ? Iz teh prispevkov kakšne javne zahteve voditeljev raznih strokovnih služb za gradnjo NUK 2 ni videti. Zgoraj so citirali, kaj je dr. Golob glede gadnje NUK 2 obljubil. Ampak takrat še ni bilo poplav in milijardne škode, ki jo je treba nujno in najprej sanirati.

NUK je seveda le eden izmed številnih pogodbenih sodelavcev Kreativne baze. Iz Erar je lepo razvidno, da je Kreativna baza dobivala mesečne pavšale (z nekaj presledki) od Muzeja za arhitekturo in oblikovanje – po 2.440 EUR –  takih plačil je kar enaindvajset, starejša so po 2000 EUR, takih izplačil je enajst…

 

Objava na Kreativni bazi 27. februarja 2020: Ptuj v ožjem izboru kandidatur za EPK 2025, foto Alenka Kociper

“Vodja kandidature EPK Ptuj 2025 Aleš Šteger pa je dodal, da je uvrstitev v drugi krog veliko priznanje za vse ustvarjalce in ustvarjalke na Ptuju in v regiji, ki z mestom sodeluje pri kandidaturi. »To je tudi potrditev politiki, da se je odločila prav, ko je podprla kandidaturo in prepoznala našo glavno prednost, ki je sicer vsem na očeh, a jo pogosto prezremo, to je namreč sposobnost naših ljudi, da so suveren ter enakovreden partner Evropi in znajo slediti preobrazbam časa. Prav to, preobrazba, pa je tudi temeljna ideja naše kandidature.« (iz objave 27. 2. 2020)

Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana je Kreativni bazi prav tako plačevalo skoraj mesečno: 2.440 EUR – enaindvajset izplačil, 1.830 EUR- osemnajst izplačil.

Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor je Kreativni bazi doslej izplačalo 141.007,11 EUR, a v daljšem časovnem obdobju kot SNG v Ljubljani; od septembra 2017. Največkrat so bila izplačia v vrednosti 1.460 EUR, a nekatera precej višja, kot julija in avgusta 2022 po 6.954 EUR.

Tehniški muzej Slovenije je Kreativni bazi konstantno nakazoval denar od julija 2020, ko je nakazal prvih 1.200 EUR. Do danes skupaj 61.488 EUR. Letos je bilo dvanajst nakazil, večinoma po 2.196 EUR – deset izplačil, in potem časovno nazaj  po 1708 EUR – enajst izplačil, po 1.220 EUR – sedemnajst izplačil. Trikrat so bila izplačila po 4.392 EUR. Kaj je Tehniški muzej za ta denar od Kreativne baze dobil ali kupil, ve najbolje le sam. Očitno se jim je dobro izplačalo.

Objava na Kreativni bazi 23. januarja 2020: Zlato plaketo za življenjsko delo je prejel mag. Franci Pivec, foto Matej Maček

Največji plačnik Kreativni bazi je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kjer je bila Maja Čander nekoč v službi. 318.298,56 EUR.

V intervjuju je Maja Čander izjavila, da se je število njihovih objav o dejavnosti JSKD v enem letu dvignilo na 5000. Je kdo iz JSKD to preveril ? Ima te objave na svoji mizi ali v računalniku? Koliko objav je to na delovni dan v vsem letu ? Kateri slovenski novinar lahko napiše in objavi vsak dan po petnajst tekstov ? Kakšni so ti teksti, od kod temeljne informacije zanje ? Kdo jih pošilja, sortira, izbira, ureja ?

Nekoč me je neki otrok vprašal: “Ali imajo tu konje?”

Iz objav prispevkov na spletni strani Kreativne baze se lepo pokaže, kje so njeni interesi; letos poleg NUK, najbolj Tehniški muzej Slovenije, manj Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in še najmanj SNG Opera in balet Ljubljana. So pa objave ali napovedi izida in predstavitev novih knjig  založba Beletrina, torej poleg AirBeletrine še ena promocijska dejavnost v korist solastnika Beletrine in Kreativne baze same Mitje Čandra in seveda njegove žene Maje Čander.

Mitja Čander, foto Linkedin

Kdo to plačuje ? Javna sredstva. In kam gre ? V žepe zakonitih lastnikov po njihovih lastniških deležih, odločitvah in doseženih poslovnih rezultatih. Bistvo delovanja v kulturi je za nekatere osebni dobiček, poleg seveda vsaj osnovnega preživetja za prave ustvarjalce, umetnike, samozaposlene in druge z izjemno nizkimi prihodki, okog 500, 600 EUR mesečno… Teh pa je v Sloveniji najmanj 3000, s prekarnimi novinarji in drugimi sodelavci medijev, kulturnih zavodov…še kakih 2000 več.

Večji kulturnik kot si ali se kažeš navzven, bogatejši ali premožnejši si. Ali kaj tvegaš ? Dokler vsi zelo radi in prekomerno plačujejo, bi se nekako dalo ugotoviti, da ne prav veliko. Itak se pod objavljene prispevke skriješ in nihče ne ve, kdo si in kakšen si v resnici.

Slava raste premosorazmerno z debelino bančnega računa ?

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja