Dejavnost Kreativne baze se zelo nazorno pokaže po prejetih javnih sredstvih, ki so v objavah na Erar kar se da natančne in zneskovno verodostojne. O skupnih plačilih javnih sredstev je bilo na tem mestu že precej govora, prav tako o nekaterih izplačevalcih še posebej (NUK, Javni sklad kulturnih dejavosti, SNG Opera in balet Ljubljana), bolj je skrito, kako ta plačila potekajo, v kakšnih zneskih in kdaj ter seveda za kaj konkretno.
Kreativna baza je v tem trenutku predstvljena s petimi zaposlenimi ženskami, med katerimi se nobena ne predstavlja kot novinarka ali publicistka.
“Kreativna baza, Družba za komuniciranje in strateško svetovanje d.o.o., je platforma za odnose z javnostmi, pripravo strateških dokumentov, komuniciranje in strateško svetovanje lokalnim skupnostim, nevladnim organizacijam, javnim in zasebnim ustanovam, umetnikom, ustvarjalcem, raziskovalcem in drugim posameznikom na področju razvoja ter promocije kulturnega in kreativnega sektorja, znanosti, ranljivih skupin ter inovativnih in družbeno odgovornih projektov. Svojim partnerjem nudimo storitve najvišje kakovosti, pri čemer zasledujemo vrednote verodostojnosti, družbene odgovornosti in strokovnosti.”
Področja delovanja
- Odnosi z mediji
- Priprava komunikacijskih strategij
- Strateško svetovanje
- Priprava sporočil za javnost in drugih promocijskih besedil
- Krizno komuniciranje
- Vsebinski marketing
- Upravljanje ugleda naročnika
- Osebni PR
- Organizacija in izvedba novinarskih konferenc
- Organiziranje dogodkov
- Kreativna zasnova in izvedba osveščevalnih akcij
- Upravljanje družbenih omrežij
- Priprava scenarijev za osveščevalne in dokumentarne filme
- Priprava strateških dokumentov
- Priprava celostne grafične podobe
- Priprava promocijskih filmov in animacij
- Zasnova in promocija kulturno-turističnih produktov in storitev
KDO SMO
Uršula Menih Dokl, direktorica
Maja Čander, kreativna direktorica
Hana Souček Martinc, medijska menedžerka
Lara Gril, urednica vsebin
Lana Zagorac, ustvarjalka vsebin
Če pogledamo spletno stran Kreativna baza, vidimo marsikaj, na primer to, da noben objavljen tekst nima svoje avtorske identitete in ne ustreza profesionalnim medijskim zahtevam, tako po svoji strokovnosti kot javni identiteti in s tem individualni odgovornosti pisca oziroma tu očitno piske.
Kot ste opazili Kreativna baza nima odgovorne urednice.
Iz že predstavljenega sodelovanje SNG Opere in baleta Ljubljana s Kreativno bazo – z doslej izplačanim zneskom 84.180,00 EUR – je razvidno, da se je začelo julija 2020, in sicer z zneskom 1.830 EUR, nadaljevalo avgusta z enakim izplačilom in tako naprej. Kot je znano, so vrata osrednjih slovenskih kulturno umetniških zavodov julija in avgusta zaprta oziroma ustanove na počitnicah. Kaj je bilo s strani Kreativne baze v tem času storjeno ali narejeno, ni znano. Iz izplačil v nasledjih letih je razvidno, da so se zneski, nakazani Kreativni bazi, v omenjenih mesecih le še dvigovali, kot julija 2023 in avgusta 2023 po 2.440, potem pa še v enakem znesku septembra, oktobra, novembra.
Direktor SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter ve, kakšno pogodbo je podpisal, in je z dejavnostjo Kreativne baze očitno zelo zadovoljen, saj jim je uspelo okrepiti medijsko podobo gledališča in spremeniti ali obrniti trend poročanja iz negativnega v pozitivno.
Seveda moraš to poročanje plačati ali kupiti, in sicer tako, da se nikoli ne bo videlo, kdo je avtor objav. Pomembna je plačana anonimna slavospevna vsebina. Kdo to vsebino v resnici vidi, kakšen je javni ali bralski domet teh vsebin, je povsem neznanka.
Če nekdo dela in objavi intervju npr. z dirigentom Igorjem Švaro, kot je bil 5. decembra 2022, brez svojega podpisa, ampak je objava skrita pod Kreativna baza, potem to morda pomeni, da javnih medijev to ne zanima, se jim ne zdi toliko pomembno ali aktualno, da bi temu namenili svoj prostor, ljudi, čas in denar ? In ker tega ni, je tu Kreativna baza, ki postavi stvari v pravi prostor ali na svoje mesto. Stvari so veliko bolj preproste.
Po svetu obstajajo glasbene revije, ki objavljajo intervjuje z raznimi pevci, dirigenti, režiserji…Pogoj pa je, da jim plačaš. Več kot plačaš, boljši si. In potem se citiraš. Lahko tudi napraviš reportažo, kdo je prišel na premiero, s kom ali v kakšni družbi, kako je bil oblečen, kam so odšli po predstavi, kaj so jedli, koliko je stala večerja… Uspeh je zlahka popoln.
Iz SNG Opera in balet Maribor je Kreativna baza prejela še več sredstev kot iz SNG v Ljubljani. 140.193,78 oziroma pa zadnjem podatku že 141.007,11 EUR. Koliko povprečnih letnih plač v Sloveniji je to ? Ali povprečnih plač v omenjenem SNG ?
Sodelovanje Mariborčanov s Kreativno bazo se je začelo že poprej, septembra 2017, in sicer z zneskom 1200 EUR. Ta znesek kot mesečni pavšal se je vlekel še precej časa; do januarja 2019. Potem so znesek dvignili na 1.464 EUR mesečno oziroma 1.550,50 EUR… Zanimiva so izplačila julija 2021 6.344 EUR, pa julija 2022 6.954 EUR in avgusta prav tako 6.954 EUR… Kaj so v SNG Opera in balet Maribor prejeli v omenjenih dveh mesecih od Kreativne baze za 13.908 EUR oziroma kaj so kupili za ta denar, direktor SNG Danilo Rošker najbolje ve.
Če za primerjavo navedemo višino sredstev, ki jih je od Ministrstva za kulturo doslej prejelo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, ki med drugim izdaja svoj Baletni informativni portal Balet med vrsticami, pridemo v zadnjih dvajsetih letih do zneska 1.562.530,31 EUR.
Balet med vrsticami je zelo pregledno urejen portal s podrobno predstavitvijo vseh sodelavcev, na čelu z glavno urednico Natašo Berce, predstavljeno kot Baletna plesalka in pedagoginja. Dramaturginja, kritičarka in publicistka. In urednikom Tomažem Rodetom, predstavljen kot Baletni plesalec, koreograf. Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.
Nataša Berce pravi:
“Veseli me, da se končno vzpostavlja prostor ne zgolj za nujno vrednotenje baletnih uprizoritev, temveč tudi za prepotrebno refleksijo baletne umetnosti v času in prostoru. Nobena umetniška zvrst ne vznikne sama na sebi, pač pa se na družbo, v kateri nastaja, odziva ali pa predvideva njene premike. Tako tudi baletna umetnost – kljub arhaičnosti in tendenci k poustvarjanju – vendarle zaznava tudi sedanjost, jo vnaša v svoj vokabular in poskuša najti nove odvode baletnega koda. Vse to se bomo trudili razbirati, posvečali se bomo tako analizi zgodovinskih premikov kot tudi zaznavi sodobnih fenomenov. Zaenkrat zaganjamo pilotsko verzijo, ki jo bomo še dopolnjevali z vsebinami. Sčasoma bomo poskušali pridobiti tudi večje število piscev, da bomo lahko vstopili v baletno umetnost z različnih perspektiv.”
Tomaž Rode pravi:
“Spletna stran ali platforma BALET med VRSTICAMI je nastala na podlagi potrebe po podatkovni bazi, ki nudi vpogled v celotno baletno dogajanje na slovenskih tleh, pa tudi zaradi pomanjkanja strokovnih baletnih tekstov, baletne kritike itd. v našem kulturnem prostoru. Platforma BALET med VRSTICAMI je bila objavljena 16. februarja 2019. BALET med VRSTICAMI objavlja izvirna avtorska besedila – kritike, eseje in strokovna mnenja – o baletnih predstavah, ki v povezavi s celovitim baletnim dogajanjem v slovenskem kulturnem prostoru ustvarjajo pregledno in dostopno bazo podatkov, vezanih na balet. Na spletni strani se nahaja tudi NOVIČNIK, ki daje vpogled v aktualno dogajanje in v seznam baletnih predstav pri nas. Platforma bo v prihodnje nadgrajena z objavami intervjujev z uglednimi domačimi in gostujočimi plesnimi umetniki, s seznamom strokovne literature, nudila pa bo tudi oglede krajših videoposnetkov. Ker umetnost ne ustvarja zgolj za strokovne poznavalce, pač pa za najširši krog prebivalcev Slovenije, so ob strokovnih pogledih, mnenjih in kritikah, vezanih na baletno dogajanje in razvoj baletne in plesne umetnosti pri nas, zanimiva tudi mnenja ljubiteljev in občasnih obiskovalcev baletnih in plesnih dogodkov, ki pripomorejo k izmenjavi različnih pogledov in okusov, iz njih pa lahko razberemo, kakšnih baletnih dogodkov si želijo. Prepričani smo, da se bo platforma BALET med VRSTICAMI kar najbolje odzivala na potrebe stroke, kot tudi drugih poznavalcev in ljubiteljev baletne umetnosti.”
Avtorji tekstov
ALENA MEDIČ
Baletna plesalka, koreografinja in pedagoginja. Poleg plesnega udejstvovanja je zaključila tudi študij dramaturgije na Agrft.
MAŠA RADI BUH
Sociologinja in kritičarka scenskih umetnosti, s posebno afiniteto do sodobnega plesa in baleta, ki ju je nekoč tudi plesala.
PIA BREZAVŠČEK
Filozofinja in kritičarka, sourednica Neodvisnih in Maske.
BENJAMIN VIRC
Muzikolg. Deluje kot urednik, publicist in dramaturg. Doktorski študent muzikologije.
NATAŠA JELIĆ
Univerzitetna profesorica ruskega in angleškega jezika, prevajalka in novinarka, ki se ji je balet in ples zasidral v DNK že v otroštvu in ji neizmerno polepšal tako zasebno, kot profesionalno življenje.
LARA EKAR GRLJ
Filozofinja in baletna plesalka. Deluje kot publicistka, pedagoginja in koreografinja.
JAKOB RIBIČ
Mladi raziskovalec UL AGRFT, publicist, soustvarjalec oddaje Teritorij teatra na Radiu študent.
TOMAŽ GOLUB
Baletni plesalec in koreograf.
Ljubitelj zgodovine umetnosti in mode, šivanja ter književnosti.
prof. OLIVERA ILIĆ
Dolgoletna baletna solistka v Operi in baletu SNG Maribor in profesorica na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
SELMA DEDIĆ
Študentka 2. letnika Višje baletne šole na KGBL.
Sodelavci
TATJANA AŽMAN
Dramaturginja, predstavnica ITI International
Lektorica
Lastnik spletnega portala:
Prešernova nagrada 2024
dr. Henriku Neubauerju
Prešernov nagrajenec za leto 2024 je poleg pesnice Erike Vouk tudi baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer, so sporočili z Upravnega odbora Prešernovega sklada.
Kot je zapisano v utemeljitvi, jedro Neubauerjeve ustvarjalnosti predstavlja kreacija koreografij in priprava opernih režij. Do danes se je Prešernov nagrajenec podpisal pod več kot 80 samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev. Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kot iz sodobnega repertoarja, je pripravil tudi 15 režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih. Je tudi pomemben publicist in mednarodno priznan izvedenec s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh. Objavil je več kot 30 knjižnih izdaj in več kot 500 člankov. Za svoje delo je prejel več vidnejših priznanj in nagrad, med drugim zlati red za zasluge leta 2009.
Kot velik poznavalec operne literature in humanistično orientiran intelektualec je dal pomemben prispevek tudi k slovenski operni prevodni praksi, saj je prevedel več libretov iz glasbeno-gledaliških del Mozarta, Straussa ml., Donizettija, Paškeviča in Rossinija, je tudi zapisano v utemeljitvi.
Neubauer je od leta 1989 do leta 2002 predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in velja za ustanovitelja dodiplomskega študijskega programa Operna šola.
Henrik Neubauer se je z baletom začel profesionalno ukvarjati leta 1944, ko je v Ljubljani obiskoval baletno šolo Maksa Kirbosa. V ljubljanski operni hiši je v letih med 1946 in 1957 nastopal sprva kot član baletnega zbora, nato pa kot solist. Leta 1953 je končal študij medicine, istega leta je diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na koreografskem oddelku moskovskega GITIS-a (Ruski inštitut za gledališke umetnosti), v Leningradu in nato še v Združenih državah Amerike, kjer je pridobil diplomo predavatelja labanotacije (Labanove kinetografije).
Leta 1952 je začel koreografirati dramske, operne in nato še samostojne baletne predstave. V letih med 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Leta 1984 je za dve leti prevzel vodenje mariborske Opere. Od leta 1989 do leta 2002 je predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in velja za ustanovitelja dodiplomskega študijskega programa Operna šola. Kot plesalec in koreograf je sodeloval pri izvedbi večine najpomembnejših klasičnih in sodobnih baletov.
Henriku Neubauerju za Prešernovo nagrado izkreno čestitamo!
Preberite več o Henriku Neubauerju – tukaj
Preberite intervju s Henrikom Neubauerjem na spletnem baletnem portalu leta 2022 – tukaj
Društvo baletnih umetnikov Slovenije seveda ni SNG Opera in balet Ljubljana in ne SNG Opera in balet Maribor.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec