Festival Ljubljana predstavlja Kraljevi orkester Concertgebouw, ki bo pod vodstvom vrhunskega maestra Ivána Fischerja nastopil 28. avgusta na 71. Ljubljana Festivalu. Ob 20. uri bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma odigrali osemdesetminutno Simfonijo št. 7 v petih stavkih Gustava Mahlerja, čigar simfonije so znane po dovršenih strukturah, čustveni globini in kompleksnosti.
Kraljevi orkester Concertgebouw, foto Simon Van Boxtel
Dirigent, skladatelj in pedagog Iván Fischer je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja ustanovil Budimpeški festivalski orkester (BFO), kjer je kot glasbeni direktor tega orkestra napisal eno najuspešnejših glasbenih zgodb v zadnjih 30 letih: z mednarodnimi turnejami in posnetki za založbi Philips Classics in Channel Classics je postal eden najslavnejših dirigentov, pri katerem gresta tradicija in inovativnost z roko v roki. Bil je glavni dirigent Državnega simfoničnega orkestra iz Washingtona, Lyonske opere in Orkestra Koncertne hiše iz Berlina. Po več desetletjih skupnega dela ga je Kraljevi orkester Concertgebouw imenoval za častnega gostujočega dirigenta tega orkestra.
Kraljevi orkester Concertgebouw, s sedežem v Amsterdamu, je bil ustanovljen leta 1888, naziv kraljevi pa je uradno prejel ob praznovanju stoletnice, leta 1988. Pokroviteljica je nizozemska kraljica Maksima. Pod taktirko legendarnih dirigentov, kot so Willem Mengelberg, Bernard Haitink in Mariss Jansons, dosledno ohranja visoko raven umetnosti in glasbene odličnosti. Znan je po svojih brezhibnih interpretacijah del svetovno znanih skladateljev, od klasičnih skladb do sodobnih del. Zaznamujejo ga topel in bogat zvok, natančnost ter globoka čustvena resonanca. Poleg približno osemdesetih koncertov, izvedenih v domači dvorani, ima orkester vsakoletno tudi okoli štirideset koncertov v drugih večjih koncertnih dvoranah po vsem svetu. Na ponedeljkovem koncertu se jim bo pridružil tudi slovenski violončelist Izak Hudnik, ki je kot prvi Slovenec igral z orkestrom v okviru orkestrske akademije.
Kraljevi orkester Concertgebouw, foto Simon Van Boxtel
Orkester je bil tesno povezan z Gustavom Mahlerjem in je redno izvajal številne njegove simfonije še v času, ko ni bil priznan kot pomemben skladatelj. V njihovi izvedbi bo v Gallusovi dvorani tokrat zvenela Mahlerjeva Sedma simfonija. Avstrijski virtuoz se je v svojem drugem simfoničnem obdobju (Peta, Šesta in Sedma simfonija) odpovedal pevskemu glasu in jasnemu programu, prav tako je orkester nekoliko zmanjšal in motive zapletal v gosto polifonijo. Pisanje simfonije mu je pomenilo ustvarjanje »sveta s pomočjo vseh sredstev in razpoložljivih tehnik«. Mahlerjeva simfonija, pojmovana kot svet, gradi v več stavkih celostni odtis univerzuma in življenja v njem. Simfonija traja med 77 in 80 minut. Najdaljša izvedba dirigenta Otta Klempererja je trajala kar sto minut. Simfonija je napisana za velik orkester, v katerem igrajo tudi mandolina, kitara, tenor rog, kravji zvonci, zvonovi, zvončki, tam tam …
Ivan Fischer, foto Wikipedija
Program:
Gustav Mahler: Simfonija št. 7
I. Langsam – Allegro ricoluto, ma non troppo
II. Nachtmusik I
III. Scherzo
IV. Nachtmusik II
V. Rondo Finale
Simfonija št. 7 Gustava Mahlerja je bila napisana v letih 1904–1905 s ponavljajočimi se popravki partiture. Včasih jo omenjajo z naslovom Pesem noči (nem. Lied der Nacht ), ki ga Mahler nikoli ni poznal. Čeprav je simfonija pogosto opisana kot v e – molu, je njena tonska shema bolj zapletena. Prvi stavek simfonije se premakne iz h – mola (uvod) v e-mol, delo pa se konča s finalom Rondoja v C – duru.
Leta 1904 je Mahler užival velik mednarodni uspeh kot dirigent, končno pa je začel uživati mednarodni uspeh tudi kot skladatelj. Tistega junija se mu je rodila druga hčerka in med svojim običajnim poletnim oddihom stran od Dunaja v svojem zatočišču ob Vrbskem jezeru v koroških gorah je dokončal svojo 6. simfonijo in skiciral drugi in četrti stavek (dve nočni glasbi) za simfonijo št. 7, medtem ko je že načrtoval velik del preostalega dela. Sedmo simfonijo je nato intenzivno ustvarjal naslednje poletje. Medtem ko je Mahler kasneje trdil, da je za dokončanje prvega, tretjega in petega stavka potreboval samo štiri tedne, so učenjaki trdili, da je časovni okvir od šest do sedem tednov bolj verjeten.
Koncertni program v češčini in nemščini
Dokončana partitura je bila datirana 15. avgusta 1905, orkestracija pa je bila končana leta 1906. Sedmo simfonijo je nekaj časa pustil ob strani, da bi naredil majhne spremembe v orkestraciji Simfonije št. 6, medtem ko je vadil za njeno premiero maja 1906. Sedma je bila premierno izvedena 19. septembra 1908 v Pragi s Češko filharmonijo, na festivalu ob diamantnem (60 let) jubileju vladanja cesarja Franca Jožefa I. Kot je razvidno iz programa, je svetovno praizvedbo dirigiral sam skladatelj Gustav Mahler.
Znane so različne verzije simfonije, ki je bila prvič natisnjena leta 1909 oziroma s popravki (Erwin Ratz, 1960), ali brez njih (Hans Redlich, 1962). Zadnja kritična izdaja partiture Sedme simfonije je iz leta 2012 (Reinhold Kubick). Verjetno bodo izvedli to verzijo.
Med velikimi interpreti Mahlerjeve Sedme simfonije velja omeniti Georgea Soltija, Rafaela Kubelika, Leonarda Bernsteina, Claudia Abbada, Bernarda Haitinka, Marissa Jansonsa, Seijija Ozawo…
Gustav Mahler je Nizozemsko obiskal večkrat. V Amsterdamu je bil v letih 1903, 1904, 1906, 1909 in 1910. Biografi ugotavljajo, da ga je zlasti navdušil obisk Rijksmuseuma, kjer je še posebej občudoval Rembrandtove portrete.
Gustav Mahler in Willem Mengelberg (spredaj levo), Cornelis Dopper in Hendrik Freijer (zadaj desno)
Mahlerja je na Nizozemsko povabil legendarni generalni glasbeni direktor v mestu Luzern v Švici, nizozemski dirigent Willem Mengelberg (1871 – 1951). Z Mahlerjem sta se sicer prvič srečala 9. junija 1902 med glasbenim festivalom v Krefeldu v Nemčiji, (ko je Mahler dirigiral svojo Tretjo simfonijo). Mengelberg je Mahlerja takoj povabil v Amsterdam, kar se je zgodilo prvič že naslednje leto. Mengelberg je sicer že poznal Mahlerjevo Prvo in Drugo simfonijo, a samo partituri.
Willem Mengelberg leta 1905
“Za Mengelberga je bil dirigent Mahler skoraj bolj impresiven kot sama glasba. Mengelberga je takoj prevzela fascinantna moč, ki je izhajala iz njega: »Njegova interpretacija, njegov tehnični pristop do orkestra, njegov način fraziranja in strukturiranja so se mi – kot mlademu dirigentu – zdeli blizu ideala. Torej do takrat, ko sem ga (…) osebno spoznal, me je njegova glasba že močno ganila.«
Gustav Mahler leta 1906
V tej glasbi je Mengelberg prepoznal novo obliko umetniškega izražanja in najbolje se je zdelo, da skladatelja povabi v Amsterdam, da jo osebno predstavi. Mengelberg je pred tem dal priložnost že drugim skladateljem, da dirigirajo svoja dela v Amsterdamu; z veseljem se je priklonil Richardu Straussu ali Edvardu Griegu ali celo Charlesu Villiersu Stanfordu in drugim nižjim glasbenim bogovom. Preden so ti skladatelji začeli prve vaje, je Mengelberg že sistematično vadil partituro z orkestrom. Z Mahlerjevo Tretjo je šel čez in onkraj, ker se je bal “mahleresque scene.” Mahler je bil znan kot vročeglavec z despotskimi težnjami, vsaj kadar je držal dirigentsko paličico in je bil nezadovoljen nad prizadevanjem glasbenikov. In tako je bilo skoraj vedno.” (Iz članka o Mahlerju v Amsterdamu).
Gustav Mahler je Sedmo simfonijo v Amsterdamu dirigiral sam, in sicer leta 1909, prav s Kraljevim orkestrom Concertgebouw, ki prihaja k nam ponovno.
Willem Mengelberg z The New York Timesom
S koncertom se bosta tako glasbeno, biografsko in simbolno združili dve legendarni postaji v življenju Gustava Mahlerja: Ljubljana in Amsterdam. Kot pravijo biografije, je Gustav Mahler ravno Kraljevi orkester Concertgebouw potegniti “iz provincialnega blata in ga uspel dvigniti na mednarodne standarde. Kar velik dosežek glede na to, da je bil Amsterdam kot glasbena metropola leta 1903 še v nastajanju. Gustav Mahler je v Amsterdamu najprej dirigiral svojo Tretjo simfonijo, potem pa Prvo, Peto, Sedmo, Das klagende Lied in Kindertotenlieder.” Mengelberg je že leta 1920 ustanovil Mahlerjev festival. Naslednji bo potekal od 9. do 18. maja v organizaciji in izvedbi prav Kraljevega orkestra Concertgebouw. Na festivalu bodo izvedli vseh Mahlerjeve simfonije ter pesemske cikle.
Willem Mengelberg kot dirigent leta 1919
Razumljivo je, da pričakujemo svetovni koncert. Kot veliko darilo Mahlerjevega Amsterdama Mahlerjevi Ljubljani.
Marijan Zlobec