V Poletnem gledališču v Križankah se je v okviru 71. Ljubljana Festivala začela serija nastopov s poudarkom na svetovno znani filmski glasbi najbolj znanih avtorjev in filmov. Prvi večer je imel naslov Čarobna glasba Harryja Potterja z nastopom orkestra in zbora pod skupnim naslovom Star Entertainment. Ansambel sicer gostuje nenehno in povsod po Evropi, še posebej po Nemčiji, v Avstriji, Italiji, Španiji, Franciji, v njihovem koledarju za leto 2023 in 2024 je tudi gostovanje v Ljubljani.
Sinočnji nastop v Poletnem gledališču v Križankah, vse fotografije Marijan Zlobec
Filmi o Harryju Potterju so izmed najuspešnejših v zgodovini kinematografije. Nagrajena filmska glasba zdaj že nekaj let kot edinstven koncertni večer prihaja v Evropo. To smo na 70. Ljubljana Festivalu videli že lani, letos je program deloma ponovljen, dodani pa so še novi programi, tako da bo izbor primeren za vsakogar. Celoten vtis pa bo znan v soboto po koncu četrtega večera.
Bogata lučna oprema
Občinstvo je že prvi dan podoživljalo glasbeno najboljše iz Harryja Potterja: iz prvih treh filmov in glasbenih del štirih nadarjenih skladateljev. John Williams (Vojna zvezd, ET, Indiana Jones, Jurski park) je komponiral glasbo za prve tri filme, kot sta znameniti “Hedwig’s Theme”, glavni motiv filmov o Harryju Potterju, in “Double Trouble” – klasični motiv Hogwartsa z otroškim pevskim zborom, pa tudi smešni »Aunt Marges Waltz« in »Witches, Wands and Wizards«. Naslovi, kot je Hogwarts Hymn Patricka Doyla iz četrtega filma o Harryju Potterju, so občinstvo popeljali v skrivnostni in temni svet Tričarovniškega turnirja. Nicholas Hooper je zložil “Dumbledores Farewell” za peti in šesti film o Harryju Potterju. Pomagal je oblikovati in zoreti glasbo Harryja Potterja. In končno, oskarjevec Alexandre Desplat.
Danielle Tabor se spominja svojioh nastopov
Obiskovalec sinočnjega koncerta v natisnjenem programu ni naletel na podrobno predstavitev koncertnega večera, za to pa je poskrbela posebna gostja, napovedovalka, nekdanja igralka kot najstnica Danielle Tabor.
Spraševanje ali kviz med občinstvom se ni najbolje posrečil
Danielle Tabor je igrala Angelo Johnson v Harry Potter in kamen modrosti, Harry Potter in dvorana skrivnosti ter Harry Potter in jetnik iz Azkabana. Svoje nekdanje vtise je z odra oživljala s tako intenzivnostjo in prepričljivostjo, kot da se vsi v avditoriju še sami vsega tega spominjamo, čeprav je od tedaj minilio že precejšnje število let. Kasneje, v četrtem filmu ni več igrala, ampak jo je nadomestila Tiana Benjamin.
Harry Potter in kamen modrosti je bil prvi roman v seriji o Harryju Potterju. Knjiga je bila prvič objavljena junija 1997 pri založbi Bloomsbury v Londonu, po njem pa je bil posnet tudi istoimenski film. Torej je zgodovina do danes stara okrog 26 let in nadvse uspešna, nanjo pa se navezujejo. kot smo videli včeraj, že najmlajši obiskovalci koncerta, v spremstvu staršev, a stari le okrog osem let. To pa pomeni, da bo ta glasba s filmi živela še dolgo.
Zanimiva je bila njena poteza s preizkušanjem znanja ali spomina samih udeležencev koncesta s kvizom, kdo je kje nastopil, kako mu je bilo ime ali kakšno je bilo ime nečesa. Rezultat je bil slabši od pričakovanj, saj je bilo precej slišanih odgovorov napačnih, kar bi lahko pomenilo, da so se prvi filmi o Harryju Potterju že izgubili iz spomina. Mlado občinstvo pa tedaj itak še ni bilo rojeno, tako da je narava takih koncertov veliko bolj afirmativna in spada v posebne projekte, ki se jih loteva Star Entertainment, o katerem pa v koncertnem programu nismo izvedeli nič drugega, kot da je bil “ustvarjen posebej za koncerte glasbe Harryja Potterja.”
Možne so sicer razlage, da gre za nekakšno komercializacijo vsega, a je vedno vprašanje ponudbe in povpraševanja; tako kot v muzikalu, operi, gledališču, rock in pop koncertih…Vedno več je slavljenja raznih jubilejev, ljudi, ansamblov…
Kriterij pa mora vendarle biti kvaliteta same izvedbe ali koncerta. Videlo in slišalo se je, da je bilo ozvočenje boljše kot na nekaterih drugih podobnih prireditvah, še posebej baletnih večerih ali na zagrebškem muzikalu, čeprav so aparature ali zvočniki isti. Osrediščenost zadnje stene s štirimi platni, na keterih so se premikali filmski prizori, na osrednjem pa video posameznih glasbenikov v orkestru, je osmislilo kombinacijo filmov in njihove glasbe. Nekaterih melodij smo se bolj spomnili, nekaterih ne več ali manj.
Orkester je bil zelo dober, igral je čisto v vseh sekcijah, močna so bila tolkala, kot ksilofon, pa seveda električni klavir ali orgle, godala, sicer ne ravno številčna (skupaj trinajst) čista, vrsto je bilo posameznih solističnih nastopov (flavta, oboa, klarinet, trobente, rogovi), bolj moti, da avtorji nekako skrivajo identiteto npr. že dirigenta, pa tudi nacionalno pripadnost orkestrašev in dvanajstih pevcev in pevk, razdeljenih v dve skupini po šest. Sam tu ne bi ugibal, čeprav sem marsikaj slišal. Lani, se spominjam, so bili mnogi glasbeniki iz Ukrajine oziroma je bilo predstavljeno, da nastopa stočlanski ansambel Akademskega simfoničnega orkestra Khmelnitske filharmonije, zbora in solistov. Sinoči je bilo glasbenikov na odru manj.
Napovedani James Payton kot povezovalec in zvezdniški gost ni nastopil. Kot presenečenje smo dočakali pevski nastop in na koncu koncerta pravo pevsko – plesno orgijo, v kateri je na povabilo nastopajočega neimenovanega pevca sodelovalo tudi občinstvo.
Za celovitejšo oceno štirih večerov bo treba še počakati.
Marijan Zlobec