Festival Ljubljana predstavlja plesni spektakel Gran Bolero v izvedbi EN-KNAP Group in Zagrebškega plesnega ansambla. Na sporedu bo v ponedeljek, 7. avgusta, ob 20.30 v Poletnem gledališču Križank. Avtor idejne zasnove in koreograf je eden izmed izstopajočih in obetavnih koreografov mlajše generacije, Jesús Rubio Gamo. O predstavi je bila posebna tiskovna konferenca na Pergoli v Križankah. Med drugim je Iztok Kovač omenil, da predstava na koncu vsebuje ali prikazuje popolno goloto plesalcev, v mednarodnih predstavitvah pa organizatorji navajajo, da morajo biti otroci, mlajši od 16 let, v spremstvu vsaj ene odrasle osebe.
Tiskovna konferenca na Pergoli, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Jesús Rubio Gamo je po študiju baleta, sodobnega plesa, gledališča in literature je prejel štipendijo MAE-AECI za študij plesa v tujini. Preselil se je v London in tam z odliko končal magistrski študij koreografije na Šoli za sodobni ples. Opravil je tudi magistrski študij uprizoritvenih umetnosti v Nacionalnem muzeju umetnosti Kraljica Sofía v Madridu.
Gran Bolero, Teatro Madrid
Njegova dela so bila predstavljena na mednarodnih festivalih, kot so Chantiers d’Europe (Pariz), Dancenet Sweeden, Escena Contemporánea (Madrid), Mednarodni festival Greenwich in Docklands (London), FAEL (Lima), Mednarodni plesni festival v Birminghamu, ARC for Dance (Atene), Mednarodni gledališki festival v Amsterdamu, Hay Festival oziroma Romaeuropa Festival … Dve leti zapored, leta 2017 in 2018, je bil v okviru mednarodne mreže Aerowaves izbran za enega od 20 najpomembnejših mladih koreografov v Evropi.
Iztok Kovač, Ana Štefanec Knez in Darko Brlek, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Njegov izvirni španski projekt Gran Bolero je leta 2020 prejel špansko državno nagrado za uprizoritvene umetnosti MAX za najboljšo plesno produkcijo leta. Koreografija na novo definira znamenito Ravelovo skladbo Boléro, ki ne temelji na izpeljevanju gradiva, pač pa na njegovem ponavljanju. Gamo se bo v Križankah predstavil s produkcijo, ki jo je priredil za skupino EN-KNAP Group, okrepljeno z Zagrebškim plesnim ansamblom. V Poletnem gledališču bo nastopilo po šest plesalcev iz vsake zasedbe, skupno dvanajst.
Iztok Kovač, foto Marijan Zlobec
Produkcijski zavod EN-KNAP je leta 1993 ustanovil Iztok Kovač, leta 2007 pa se je iz njega oblikovala plesna skupina EN-KNAP Group, ki je edini stalni ansambel za sodobni ples v Sloveniji. Skupino sestavljajo plesalci iz vseh koncev sveta, zasedba pa se ponaša se z izjemnim repertoarjem, ki je nastal kot plod sodelovanja z več kot 30 mednarodno priznanimi koreografi in režiserji. Do danes je EN-KNAP Group ustvaril 45 predstav in plesni film. Svoj repertoar predstavlja z več kot 50 uprizoritvami letno na domačih odrih ter rednimi mednarodnimi turnejami.
Iztok Kovač na tiskovni konferenci, foto Marijan Zlobec
Iztok Kovač je na tiskovni konferenci spregovoril o gostovanju plesne predstave Gran Bolero na odru Poletnega gledališča v Križankah. Povedal je, da je bila predstava premierno predstavljena v ljubljanskih Španskih borcih 4. in 5. aprila letos, zatem pa 7. aprila na odru Zagrebškega gledališča mladih. Med drugim je citiral razlago avtorja Jesúsa Rubia Gama:
Gran Bolero, Teatro Madrid
“V delu združujem matematične strukture s senzorično močjo. Rad gradim formalne arhitekture telesa, ki emociji omogočijo, da izbruhne. Zelo rad raziskujem male variacije in podrobnosti v ponavljanju, preizkušam ritmične možnosti enostavnih dejanj.”
Ana Štefanec Knez, foto Marijan Zlobec
Iztok Kovač je ob predstavitvi glasbene ppdpobe predstave omenil samega Mauricea Ravela, ki je menda dejal: “Spisal sem eno samo mojstrovino – Bolero. Žal v njej ni glasbe.” Seveda vse to ni res, ne glede števila mojstrskih kompozicij trajne umetniške vrednosti, ne glede samega Bolera, ki ga izvajajo na različne načine.
Gran Bolero v Teatros del Canal
Kovač je omenil genezo dela, ki sega v leto 2009, ko se je Jesús Rubio Gamo po nekajletnem bivanju in ustvarjanju iz Londona vrnil domov v Madrid. Govori o tem, kako je kljub ekonomski kritizi, ki je zajela Evropo, premagal ustvarjalno krizo in strah, da bo izgubil voljo do plesa ter ustvarjanja predstav.
Gran Bolero, Teatro Madrid
Leta 2011 so imeli v Madridu obsežne demonstracije. Šlo je za gibanje Indignados. Želeli so prenovljenje, prerojenje, želeli so ustaviti sistem, ki je bil pokvarjen. To so bili dnevi, polni upanja na spremembe.
“Ravelov Bolero se je pojavil okrog tistega trenutka, sredi vaje. Bil je kot nagon, kot vlak, ki goni naprej, poln energije. Dal mi je nekakšno obljubo: če vstopiš, te popeljem nekam na novo.”
Grand Bolero, foto Španski borci/Festival Ljubljana/Andrej Lamut
Jesús Rubio Gamo je leta 2015 ustvaril 15 – minutnio duet, ki se je pozneje razvil v 50 – minutno delo za dvanajst plesalcev oz. plesalk ( šest iz Madrida in šest iz Barcelone), ki je premiero dočakalo leta 2018.
Jesús Rubio Gamo, foto Vociferio
“Ples in glasba nas pogosto odrešujeta osamljenosti, sem premišljal okrog tistega časa. In plesali smo skupaj ob več prilikah in na več krajih, kot sem si sploh drznil zamišljati, predstava je preživela celo pandemijo leta 2020, in še vedno jo predstavljamo.”
“Leto 2023 se je pričelo z novim korakom v tej energični verigi, in to me zelo veseli. Koreografijo sem delil z novo skupino plesalcev oz. plesalk, šest iz En – KNAP Group in šest iz Zagrebškega plesnega ansambla. Zbrali smo se, da nadaljujemo s praznovanjem plesa in glasbe, ki nam dajeta zagon za naprej in nam kažeta, kako naj obnovimo vzgib in željo; ljubezen, ki jo potrebujemo, da ohranjamo vero.” (Jesús Rubio Gamo)
Poseben aspekt predstave je uporaba celotnega Ravelovega Bolera v sicer 55 minutni predstavi. Kot je povedal Iztok Kovač, se Bolero pojavlja v zadnjem delu predstave, uvodni del pa je zasnoval José Pablo Polo po glasbenih motivih Boléra v obdelavi ali z uporabo elektronske glasbe. Predstava bo tako izvedena s posneto glasbo.
Iztok Kovač je spregovoril o svojem srečanju s predstavo Gran Bolero.
“Ko sem se tistega večera, konec junija 2022 odpravil še na zadnjo predstavo festivala Aerowaves, nisem niti v sanjah pričakoval tako silovito ekstatičnega večera, ki bo dvignil na noge amfiteater s 1200 glavo množico, pod zvezdnim nebom v grški Elefsini.
Priče smo bili poeziji gledališča; fenomenalni fizični disciplini 12 plesalcev, repetativnemu spominu, ki je pretakal ideje skozi telesa, a kljub temu sledil hipnotični energiji koreografije, naslanjajoč se na strukturo zavezujoče glasbene predloge. Bili smo priče kolektivnemu delu, v najboljšem pomenu te besede. Kjer se je vzajemnost in ključna odvisnost plesalk in plesalcev drug od drugega, povezala z njihovo iskreno, golo prezenco, oropano vse teatralne navlake.
Ker sem Jesúsa poznal že od prej, sem po predstavi pristopil do njega in mu predlagal, da Gran Bolero priredi za plesalke in plesalce skupine EN – KNAP Group, okrepljene z Zagrebškim plesnim ansamblom.
Bil je za.” (Iztok Kovač).
Zagrebški plesni ansambel (ZPA) je leta 1970 ustanovila Lela Gluhak Buneta. Leta 2014 je vodenje prevzela Petra Glad Mažar, leta 2022 pa se ji je pridružila Petra Valentić. ZPA slovi po izvirnih delih in performativni moči izvajalcev. Redno sodelovanje s tujimi koreografi in različnimi umetniki s področja gledališča, vizualnih umetnosti in glasbe je skupino pripravilo na soočanje z izzivi različnih umetniških pristopov. Za svoje delo je zasedba prejela nagrade Hrvaškega združenja dramskih umetnikov: za najboljšo koreografijo (2004, 2012, 2018), najboljšo plesalko (2004, 2016) in najboljšega plesalca (2004, 2006, 2012), najboljšo scenografijo (2006) in najboljšo plesno produkcijo (2008, 2012).
Grand Bolero, foto ZKM/Festival Ljubljana/Jelena Janković
Ana Štefanec Knez, voditeljica vaj in članica umetniškega vodstva skupine EN-KNAP Group, je predstavila plesno predstavo Gran Bolero z vidika priprav in same strukture ali zgradbe 55 minutne predstave, ki temelji na sicer 16 minutni kompoziciji Ravelovega Bolera. Med drugim je poudarila samo zgradbo predstave, ki temelji na ponavljanju matematičnih vzorcev in arhitektur teles v prostoru; v predstavi plesalke in plesalke vstopajo vanjo po dva, trije, štiri… in gredo spet ven. Omenila je različne segmente ali dele predstave, kot so Zmaga, Bolero, Pirueta, Spirale… Jesúsova verzija obsega od 16 do 19 krogov oziroma ponavljanja, ostinato, tako da so razlike med glasbo in plesom zelo majhne in pridejo emocije nastopajočih do polnega izraza. V drugem delu predstave ni več ponavljanja, ampak je bolj poudarek na posameznih elementih, fizičnem izvajanju in izražanju, kot tudi mentalnem. V Križankah bo sicer nastopilo pet moških in sedem žensk. Oder bo prazen, bogatejša pa bo uporaba luči, kot jo pripravlja Leon Curk po izvirnem načrtu Davida Picaza. Koreografsko podobo predstave je propravila Katarina Markov (Atelje d.o.o.). O sami zasedbi plesalk in plesalcev ni bilo poimenskih predstavitev, verjetno pa bodo nastopili isti kot že v Španskih borcih in Zagrebu.
EN KNAP Group je o predstavi med drugim zapisala:
Ponavljanje ne ubija, ponavljanje odrešuje
“Klasična skladba, ki je vse prej kot klasična. Ves orkester, vsi instrumenti, v nasprotju s konvencijami, zbrani, ubrani v en sam crescendo v C-duru z nekaj strateškimi podvojitvami oz. konceptualnimi preskoki & all that jazz, eno samo ponavljanje oz. stopnjevanje, ki traja dobre četrt ure in temelji na izključno dvotaktnem ritmu s 169 ponovitvami. Ostinato, natanko tisti ritem, ki bo prevladoval v ‘mehanski’ glasbi in na ‘klubskih’ plesiščih v drugi polovici 20. in prvi polovici 21. stoletja. ‘Mehanski’ ni naključni pridevnik. Notranja ‘logika’ skladbe je ‘mehanska’, redukcija s ponavljanjem. A ponavljanjem, ki proizvaja minimalne razlike, ‘male variacije’. Ponavljanje oz. stopnjevanje, ki izčrpava, a se ne izčrpa. Ponavljanje kot zankanje. Boléro (1928).
Gran Bolero, danes. Konceptualni preskok. ‘Komad’, ki je ponavljanje in je ponavljanje ‘komada’, ki je ponavljanje. Ponavljanje z razliko, variacijo. Ponavljanje oz. stopnjevanje, ponavljanje kot zankanje. Zankanje učinkuje ciklično, nenazadnje spiralno. Ne preseneča, da se je ponavljanje kot zankanje oz. stopnjevanje, z glasbo v koreografijo, gib, nenazadnje glas, upodobilo oz. utelesilo natanko ciklično, spiralno. Gran Bolero je orkestriranje, instrumentiranje dueta plesnih skupin, ansamblov, odnosov, relacij med skupinama in v skupini, skozi ponavljanje oz. stopnjevanje, da bi natanko v napetosti tistega ‘še!’, gona, vztrajanja, izčrpavanja, ki se ne izčrpa, vzniknila skupnost, njena vez, njeno tkivo, njena meja, njen presežek. Ni slabo za ‘komad’, ki je ponavljanje in je ponavljanje ‘komada’, ki je ponavljanje. In znova in znova. In še vedno in še vedno. Ponavljanje ne ubija, ponavljanje odrešuje.”
Grand Bolero, foto Španski borci/Festival Ljubljana/Andrej Lamut
Iztok Kovač je prejemnik nagrade Častni lok ! za leto 2023, ki jo vsaki dve leti podeljuje Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev.
Bienalno nagrado častni LOK
za izjemen opus plesnega ustvarjanja s prepoznavno poetiko in plesnim mojstrstvom na filmskem in avdiovizualnem področju prejme plesalec, koreograf, pedagog in umetniški vodja Iztok Kovač.
Avtorsko sodelovanje plesalca in koreografa Iztoka Kovača in filmskega režiserja Saša Podgorška v slovensko filmsko zgodovino ne prispeva le vrste filmskih dokumentov sodobnega plesa, temveč dobesedno vzpostavlja nov žanr: plesni film.
Grand Bolero, foto Španski borci/Festival Ljubljana/Andrej Lamut
V spomin gledalcev sta za vedno zavrtala vprašanja, kako je plezati na vrh dimnika – in tam plesati (Vrtoglavi ptič), kako je plesati na vertikalni steni (Dom svobode), kako se je izviti iz rudarskega rova (Kaj boš počel, ko prideš ven od tod?). Na ta vprašanja Kovač odgovarja z nepozabnimi, ikoničnimi odgovori, kot je vrtoglava stoja na eni nogi z v krila odročenimi rokami prav na vrhu trboveljskega dimnika (Vrtoglavi ptič), strig z nogami v zrak odrinjenega telesa na navpični steni (Dom svobode) ali smrtno hladno (izo)gibanje plešočih teles med nihajočimi posodami rudarske garderobe (Vašhava).
Gran Bolero, Teatro Madrid
Kovač spodnaša gotovost telesa – in plesa! – na dveh ravneh:
• z arbitrarnostjo zaporedja potez, ki jo najbolje uteleša naključnost meta kock v Domu svobode, spodnaša samoumevnost vnaprejšnjega programa in vnaša v akcijo moment logične negotovosti;
• obenem pa z nenehnim izzivanjem gravitacije spodnaša samoumevnost običajnih razsežnosti in vnaša v gledalčevo percepcijo moment fizične nevarnosti.
Iztok Kovač
Kar se godi vmes, med moteno percepcijo in obotavljajočo se akcijo, je rojstvo afekcije. Iskren ponos, pričakovanje tveganja, čarni strah … vse to so čustva, ki se pri Podgoršku in Kovaču izvijejo iz telesa, spolzijo po koži, zablesknejo v očeh, zatresejo sliko. Zato praviloma pretresejo oči in duha.
Sekcija plesnih ustvarjalcev Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev zato Iztoku Kovaču podeljuje bienalno nagrado častni LOK.
Stojan Pelko
Gran Bolero, Teatro Madrid
Po ponedeljkovi predstavi na odru Poletnega gledališča v Križankah bodo gostovali v Tivatu v Črni Gori (10. avgusta), na Hvaru (12. avgusta), v Zagrebškem gledališču mladih (3. in 4. oktobra), Španskih borcih (8. oktobra) in na Visavi Gorizia Dance Festival (13. oktobra).
Marijan Zlobec