Mednarodni projekt #synergy, ki je v Ljubljano in na 71. Ljubljana Festival pripeljal mlade glasbenike iz balkanskih držav se je sinoči v Viteški dvorani Križank končal z zelo efektno, izvirno in posebno skladbo Helene Skljarov, pravzaprav še z dodanim videom in slikarstvom oziroma sprotnim slikanjem, kot opazujemo na velikem platnu nad odrom, ljubljanskih vedut z naslovom Ljubljana. In ker je v izvedbi nastopila tudi slovenska flavtistka Alenka Bogataj, je sam nastop sklenila s sprehodom z odra proti izhodu dvorane s ponavljanjem stavkov o lepoti Ljubljane, najprej v angleščini, nato pa še v slovenščini, češ da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Jasno da je bil aplavz velik, pospremljen z ovacijami. Sledilo je še skupinsko fotografiranje vseh nastopajočih na dveh koncertih. V Ljubljano je prišlo tudi deset, od dvanajstih, izvajanih skladateljic in skladateljev.
Zahvala srbske skladateljice Mire Milosavljević svojim izvajalkam, vse fotografije Marijan Zlobec
Kot prva se je predstavila Mira Milosavljević, srbska skladateljica in profesorica glasbene teorije. Trenutno se glasbeno in pedagoško udejstvuje v svojem glasbenem studiu Ecoutez, hkrati pa je zaposlena kot asistentka svetovno znanega violinista Shloma Mintza in upraviteljica družbenih medijev v družinskem usnjarskem podjetju Pufke. Kot skladateljica je pisala tudi glasbo za televizijske drame in igre.
Violinistka Andrijana Durmišević
Skladba za godalni kvartet Pogovori znotraj raziskuje svobodo, ki jo najdemo v sebi, ko se srečujemo z omejitvami zunanjega sveta, z disonantnimi harmonijami, ki dajejo občutek boja in odpora. Prepleteni glasovi inštrumentov predstavljajo prepletanje našega notranjega in zunanjega jaza, ko se trudimo osvoboditi zunanjih omejitev in si utreti lastno pot do samouresničitve. (Iz programa in skladateljičine razlage lastne kompozicije).
Mira Milosavljević po izvedbi svojega dela
Skladba se začne v počasnem dialogu v zvočnih plasteh in iskanju harmonije, kontrastnosti, zvočnih nians, a brez kakšnih dinamičnih, kaj šele dramatičnih mest, tako da skladba izzveni v pianu.
Violinistka Milena Petković
Srbski skladatelj Predrag Radisavljević, ki je sicer glasbeni producent festivalske turneje, se je izobraževal v Čačku in Nišu, trenutno obiskuje magistrski študij kompozicije in glasbene produkcije ter doktorski študij digitalnih umetnosti na Fakulteti za glasbo v Beogradu oziroma Univerzi za umetnost v Beogradu. Kot skladatelj je sodeloval s številnimi orkestri, redno pa se je ukvarjal tudi z gledališkimi in filmskimi projekti. Njegova dela so bila izvedena v Srbiji, Španiji, Katarju, na Slovaškem, v Kanadi, Avstriji, na Hrvaškem in v Črni gori.
Marija Ticl
Kulshedra je kompozicija za ženski glas, harmoniko ter živo elektroniko, ki se zgleduje po albanski mitologiji. Skladba vsebuje razširjene tehnike igranja in v njej je zvok obdelan v živo tako, da akustičnega zvoka harmonike in glasu občinstvo ne sliši. (Skladateljeva razlaga).
Martina Jembrišak
V izvirni razlagi dodaja, da je skladba zelo glasna in da naj poslušalci ne sedejo blizu zvočnikov. Res je glasna, še bolj pa se zdi, kot da vse rjovi in hrešči, tako da se lahko vprašamo, ali vse zvočno poteka v skladu s skladateljevimi željami, ali pa je vse skupaj težava zvočne tehnike.
Nastopajoči glasbenici v prostorski postavitvi
Prav tako ni čisto res, da akustičnega zvoka harmonike in glasu občinstvo ne sliši. Problem je v reprodukciji, sprotnem snemanju in predvajanju, deloma se obe sliši, sicer ne bi bilo zvočnega predvajanja, ki pa vse, kot rečeno, popači. Od daleč pa res izgleda, kot da pevka zgolj odpira usta, a ne poje.
Nastopili sta Marija Ticl, vokal in Martina Jembrišak, harmonika. Uspešno, na koncu pa je na oder prišel še skladatelj in požel aplavz.
Skladatelj Predrag Radisavljević je prišel na oder
Albanski skladatelj Kris Sopiqoti se je rodil v Fieru v Albaniji in doštudiral klavir ter kompozicijo, nato pa se je izpopolnjeval v okviru programa Erasmus+ na Konservatoriju za glasbo Giuseppeja Tartinija v Trstu. Od leta 2017 je gostujoči predavatelj na Univerzi za umetnost v Tirani, od leta 2019 pa sodeluje z beneškim ansamblom sodobne glasbe Enydra Ensemble.
Kris Sopiqoti na odru Viteške dvorane
Njegova skladba za godalni kvartet obravnava tematiko hrupa, delo pa je navdihnilo predvsem
njegovo bivanje v Beogradu poleti 2022. Hrup je sestavljen iz dveh stavkov, pri čemer prvi črpa navdih iz zvokov rek (skladba se začne z noto D (Re), kot Donava), medtem ko drugi stavek s pomočjo razširjenih tehnik igranja ustvarja vzdušje različnih zvočnih krajin in hrupov mesta Beograd. (Iz skladateljeve razlage).
Godalni kvartet
Hrup se začne zelo mirno, počasno, enoglasno, nadaljuje se s počasi naraščajočo dinamiko in zvočnim plastenjem ter ponavljanjem zvočnih vzorcev. Melodije je zelo malo. Drugi del je kontrasten in bravurozen, tehnično zahteven, poln prepletanja med godalci in dialoga. Hrup postaja zvočno vse bolj grob in grd.
Hrup so izvedli Andrijana Durmišević, violina, Dušan Obrenović, violina, Magdalena Burhan, viola in Arian Zherka, violončelo.
Video, ki kaže čoln iz naslova Korbe
Tomislav Oliver se je rodil v Zagrebu, kjer je diplomiral iz muzikologije in kompozicije na tamkajšnji Glasbeni akademiji. Napisal je vrsto del za solistične inštrumente, komorne zasedbe,
inštrumente z elektroniko, orkester in akuzmatično glasbo. Oliver je tudi avtor glasbe za eksperimentalne filme, balet in sodobni ples.
Teodora Uskoković
Njegova skladba za solo violončelo z naslovom Korbe je nastala med njegovim bivanjem v Kotorju v Črni gori. Beseda »korbe« se je v jeziku starih bokeljskih Hrvatov nanašala na lesena ladijska rebra, del čolna, ki je bil povezan z gredljem in bil okvir ladje. Ta ladijska rebra, vitalna za vsakega pomorščaka, so postala prispodoba življenjske harmonije sredozemskih ljudi in so glavni navdih za kompozicijo.
Teodora Uskoković
Skladbo je predstavila violončelistka Teodora Uskoković. Čeprav igra sama, je čutiti tako notranji dialog s sabo kot dialog z drugimi, kot jih, vsaj posredno, simbolizira video s posnetki nekaj čolnov, ki se počasi pomikajo po vodi. Pomembna je še modrina luči, ki verjetno ponazarja vodo.
Korbe
Albanski skladatelj Jetmir Zaganjori je študiral kompozicijo na Univerzi za umetnost v Tirani. Kot skladatelj je izoblikoval posebno glasbeno govorico, ki temelji na združitvi različnih modalnih
lestvic tradicionalne glasbe svoje dežele in konvencionalne klasične harmonije. Geneza njegovega dela so predvsem stare tradicionalne pesmi iz njegovega rojstnega kraja Skader.
Godalni kvartet
Anozmija je kompozicija za godalni kvartet, ki je povezana z boleznijo covid-19, katere možen simptom je anozmija – začasna ali trajna izguba sposobnosti zaznavanja vonjav. Skladba je zgrajena iz treh delov, pri čemer prvi predstavlja zdrav subjekt, srednji del je kontrasten in predstavlja stanje okužbe z virusom, tretji del pa predstavlja vrnitev v zdravo stanje, kar se kaže z vrnitvijo na prvo temo.
Tereza Horáková in Leufat Buçuku
Skladbo so izvedli Tereza Horáková, violina, Leufat Buçuku, violina, Marija Božić, viola in Teodora Uskoković, violončelo. Anosmia je precej neinventivna, veliko je vsakršnega skladateljskega izmišljevanja brez izpovedne ustvarjalne logike. Je predolga in precej dolgočasna.
Skladateljica sproti slika in svoje slikanje snema
Hrvaška muzikologinja in skladateljica Helena Skljarov je diplomirala na Glasbeni akademiji Univerze v Zagrebu. Njen skladateljski opus obsega več kot štirideset del za različne solistične
inštrumente, večje ali manjše komorne zasedbe, eno simfonijo in dve operi. Trenutno jo še posebej zanimata glasbeno gledališče in interdisciplinarna umetnost.
Alenka Bogataj in Martina Jembrišak
Kompozicija Ljubljana združuje glasbo in vizualno umetnost ter temelji na dokumentiranem sprehodu skozi prestolnico poleti 2022. Elektronika je izdelana v programski opremi MaxMSP, algoritmi pa so občutljivi za barvo in gibanje ter se odzivajo na sam posnetek, zato ustvarjajo posebno zvočno kuliso.
Posnetek in elektroniko spremljajo trije inštrumenti, ki predstavljajo interpretacijo ljubljanske zvočne kulise. Avtorica je bila lani rezidenčna skladateljica v Ljubljani in je tu sama posnela video sprehode po Vegovi ulici, po Kongresnem trgu, v parku Zvezda, na mostu čez Ljubljanico, sprehodu čez Tromostovje do Prešernovega trga, a brez pogleda na Prešernov spomenik, ampak zgolj na Frančiškansko cerkev.
Skladateljica slika v rokavicah
Povsod pokaže najprej normalno veduto, ki pa jo potem kot fotografsko osnovo po izbranem motivu začne barvati, medtem ko poteka glasba na dveh ravneh: posneti in predvajani ter dopolnjevani ali nadgrajeni še z živo izvedbo. V slikarstvu dobivamo ljubljanske vedute ali skoraj krajinsko slikarstvo urbanega tipa. Zanimivo je, da čopič zasleduje ljudi, ki se v videu gibljejo oziroma sprehajajo. Barva je kot zvok. Vsaka veduta se na koncu barvno očisti v prvotno fotografsko podobo, potem pa gremo vsi skupaj naprej.
Alenka Bogataj
Ljubljano so predstavile Alenka Bogataj, flavta, Cristina Basili, violončelo in Martina Jembrišak, harmonika. Nastopajoče glasbenice igrajo v mraku in s hrbtom obrnjene proti dvorani, saj gledajo v sam posnetek na dvignjenem platnu nad odrom.
Frančiškanska cerkev
Flavtistka Alenka Bogataj na koncu stopi z odra in se napoti proti izhodu ter najprej v angleščini izgovarja stavke o lepoti Ljubljane, na koncu pa še v slovenščini, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu.
Skladateljica na odru
Vsi nastopajoči in sodelujoči na dveh koncertih
Med slovenskimi udeleženci festivala in koncertne turneje sta bila dva slovenska skladatelja: Matija Krečič in Timotej Kosovinc, ki je v svoji kompoziciji igral na kitaro, pa še flavtistka Alenka Bogataj in pianist Tim Jančar.
Marijan Zlobec