Projekt #synergy: Sharpening the capacities of the classical music industry in the Western Balkans se je rodil iz želje po okrepitvi sodelovanja na mednarodni ravni, pri čemer bi predstavili lokalno dediščino in umetnike ter tako dodatno prispevali k razvoju umetnostne glasbe v tem delu Evrope. Sinočnji prvi koncert, ki mu bo drevi v Viteški dvorani Križank sledil še drugi, je pokazal precejšnje skladateljske in interpretativne razlike, odvisne od glasbenega okolja, dediščine in aktualnosti mlajših skladateljev približno iste starosti okrog trideset let. Prvi večer smo poslušali dela šest skladateljev in skladateljic.
Godalni kvartet, vse fotografije Marijan Zlobec
Cilj projekta so usposabljanje in povezovanje kulturnih delavcev, predvsem tistih, ki se udejstvujejo na področju festivalov in umetnostne glasbe, ter spodbujanje skladanja novih del klasične glasbe, navdihnjenih z lokalno dediščino zahodnobalkanskih držav, kot tudi povezovanje in sodelovanje mladih glasbenikov, skladateljev in organizacij, ki se ukvarjajo z umetnostno glasbo v tej regiji. Projekt je v treh letih povezal 12 skladateljev in več kot 50 mladih glasbenikov ter kulturnih menedžerjev, izvedenih je bilo več seminarjev za kulturne delavce in 12 umetniških rezidenc, nastalo pa je tudi 12 novih del, ki jih je navdihnila kulturna dediščine regije in širše Evrope. Veliki zaključek projekta je festivalska turneja po Zahodnem Balkanu, ki poteka to poletje in predstavlja skladatelje, nove skladbe in mlade glasbenike.
Dušan Obrenović
Projekt podpira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa in je pod vodstvom črnogorskega festivala Don Brankovi glasbeni dnevi za KotorArt združil nekatere največje organizacije in festivale umetnostne glasbe v regiji, kot so Festival Ljubljana, Dubrovniške poletne igre, Belgrade Festivals Center (Center beograjskih festivalov), Muzej Hercegovine Trebinje, Bosna in Hercegovina, Mednarodni Festival Vox Baroque/ Albania Guitar Festival iz Albanije in Chopin Piano FEST Priština/Kosovo. O celotnem programu so izdali posebno knjižico v angleščini, kjer so predstavljeni vsi skladatelji in glasbeniki. Kot vidimo, Balkan sedaj lahko povezuje le še angleščina, nekoč pa so mislili, da bo tu nastal enoten jezik za vse, imenovan srbohrvaščina.
Teodora Uskoković in Marija Božić
Mentorica in menedžerka festivalske turneje, ki se z dvema koncertoma zaključuje prav v Ljubljani na 71. Ljubljana Festivaklu – kot dvanajsti in tri najsti koncert – je Timea Kalmar, glasbeni producent festivalske turneje pa Predrag Radisavljević. Razumljivo je, da so v Ljubljano prišli vsi izvajalci in skladatelji, ki so se na koncu izvedb pokazali na odru, na koncu koncerta pa prišli pred občinstvo še vsi skupaj.
Marija Božić in Andrijana Durmišević
Izvedba vsakega dela je v angleščini pokazala njegovo razlago na displeju nad odrom, prav tako zasedbo izvajalcev oziroma glasbenikov. Najprej smo poslušali skladbo Zrak /Air Milivoja Pićurića za godalni kvartet. Nastopili so Dušan Obrenović, violina, Andrijana Durmišević, druga violina, Marija Božić, viola in Teodora Uskoković, violončelo.
Godalni kvartet
Milivoje Pićurić je skladatelj iz Podgorice, ki je študiral na Cetinju, v Ljubljani in Beogradu. Njegovo delo obsega skladbe za solistične inštrumente in komorne, zborovske ter orkestralne zasedbe. Je avtor glasbe za gledališče in film ter član več črnogorskih skupin, s katerimi že vrsto let izvaja in snema jazz, alternativno in eksperimentalno glasbo, obenem pa se ukvarja z glasbeno pedagogiko kot profesor na Srednji glasbeni in baletni šoli Vasa Pavića v Podgorici.
Milivoje Pićurić
Skladba Zrak za godalni kvartet obravnava tematiko zraka, ki je mešanica številnih plinov in drobnih prašnih delcev; je čisti plin, v katerem živijo in dihajo živa bitja, ima nedoločeno obliko ter prostornino, ima maso in težo. Teža zraka ustvarja atmosferski tlak. V vesolju ni zraka.
Klavirski kvartet
Izvedba je bila presenetljiva, ne zaradi kakšne izvedbene zahtevnosti godalnega kvarteta, ampak zaradi njegove počasne, enoglasne igre, skorajda šolsko boječe, brez dinamike, a tankega, cvirnastega zvoka, z majhnimi tehničnimi spremembami, kot je nekaj stavkov glisanda, nekaj duetov različnih godal, vse skupaj deluje kot neka raziskava boječega tipa, kot v strahu vseh, kaj se bo odkrilo in ali bomo v takem zraku sploh še lahko preživeli. Kvartet je umikajoč, ne pa napadalno protestniški, ekološki. Ali to pomeni, da že umiramo ?
Tereza Horáková, violina, Egli Prifti, klavir in Entela Qarkagjija, viola
Kosovski skladatelj Ardian Halimi, ki smo ga poslušali kot drugega na programu, živi in deluje v Hamburgu v Nemčiji. Študiral je v Prištini, Zwolleju na Nizozemskem in Freiburgu v Nemčiji. Njegove izkušnje na mojstrskih tečajih in delavnicah s skladatelji, kot so Isabel Mundry, Marcel Reuter in Michalis Lapidakis, so imele velik vpliv na njegovo pot.
Arian Zherka
Poslušali smo njegovo skladbo Na robu tišine. To je kompozicija za klavirski kvartet, ki predstavlja zvoke iz daljne tišine, ki nato izginejo nazaj v temo. Devet različnih delov, ki temeljijo na razširjenih tehnikah igranja, se prosto preliva drug v drugega in ustvarja bogato paleto barv, ritmov, zvokov in šumov, medtem ko odmev trozvoka predstavlja pogled v preteklost. Ob koncu zvoki izginejo v šepetajoče šume in tako ostanejo zgolj njihove silhuete. Šele ko smo na robu tišine, slišimo svoj notranji glas. (Po programskem listu Jana Prepadnika, ki temelji na angleški programski knjižici in predstavitvi del samih skladateljev).
Klavirski kvartet
Nastopili so Egli Prifti, klavir, Tereza Horáková, violina, Entela Qarkagjija, viola in Arian Zherka, violončelo. Tehnično skladba ni tako zahtevna, je pa potrebna velika koncentracija, občutek za dialog, ki jhe sicer počasen, a vsebuje različne tehnične pristope (glisandi, pizzicati, flažoleti, prepariran klavir), ki pomagajo k vsebinsko odprtemu dojemanju tako tišine kot zvoka na nekakšni meji med slišnostjo, med biti in ne biti. Na koncu se zdi, kot da klavir trka na vrata usode ali nas opozarja, da se nekaj dogaja zunaj naših moči, a po naši krivdi.
Entela Qarkagjija
Tretja je bila na sporedu skladateljica Nina Perović, ki je za festival #Synergy prispevala svojo kompozicijo Srečanja.
Leufar Buçuku
Nina Perović se je rodila v Črni gori in doštudirala kompozicijo in klavir na Cetinju, nato se je izpopolnjevala v Ljubljani, Beogradu in Gradcu. Kot skladateljica deluje na področju akuzmatične in elektronske glasbe, njen opus pa obsega dela za simfonični orkester, vokalne in komorne zasedbe ter solistična glasbila. Je tudi skladateljica gledališke in filmske glasbe in je sodelovala pri številnih projektih z otroki.
Marija Ticl
Skladba Srečanja je nastala z ustvarjalnimi prispevki Marije Ticl, Alenke Bogataj, Milene Petković, Andija Durakuja in Leufata Buçukuja. Nekatere improvizacije, ki so jih izvajalci odigrali kot odziv na prvo različico partiture, so postale del skladbe, skupaj s prej posnetimi zvoki Dubrovnika v času njenega bivanja tam. Srečanje je navdihnilo delo Martina Buberja Jaz in ti.
Alenka Bogataj
Nastopili so Alenka Bogataj, flavta, Leufat Buçuku, violina, Milena Petković, violina, Marija Ticl, vokal in Andi Duraku, klavir.
Dialog violin
Če sta bili prvi deli nekako bolj ekološko osveščeni, čeprav ne ravno angažirani, smo bili tu pravzaprav priče glasbenemu performansu z aktivno igralsko vlogo vseh nastopajočih in po vsej dvorani. To je začela flavtistka Alenka Bogataj, ki je z odra po sredini takoj odkorakala do konca Viteške dvorane, violinist Leufar Buçuku pa se je vsedel za stransko mizo na odru in začel nekaj risati. Na sredino odra stopi vokalna solistka, ki v različnih vokalnih slogih, z lepim glasom in prepričljivo vokalno tehniko postavlja temelje glasbenega kabareta, ki ga dopolnjujejo video projekcije posnete z njihovih javnih pouličnih nastopov in so sedaj postali del celovitosti odrske in zvočne prezence.
Alenka Bogataj
Sporočilo vseh je miting, kar pomeni tudi sporočilo risarja za mizo, koliko je ljudi v dvorani in vidimo številko 120. Ta razgibanost, sproščenost in spontanost se še poveča, ko violinista krožita med ljudmi in jim igrata “na uho”, podobno flavtistka, vokalistka pa svojo vokalno tehniko še eksponira.
Video kot sestavni del kompozicije
Drzna, izzivalna, uspešna kompozicija Srečnja, kar je pravi naslov, je presenetila in navdušila.
Srečanja
Kot četrti se je predstavil slovenski skladatelj in violinist Matija Krečič, kar je po zanimivih prvih skladbah še povečalo našo radovednost, saj je postajalo očitno, da bo koncert minil v nekakšnem balkanskem kompozicijskem in izvedbenem tekmovanju ali vsaj soočenju aktualnih glasbenih idej.
Klavirski trio Iskra
Slovenski violinist in skladatelj Matija Krečič je diplomiral na Koroškem državnem konservatoriju v Celovcu. Danes je zelo dejaven aranžer, kot skladatelj pa sodeluje z več slovenskimi solisti in zasedbami. Krečič je član Društva slovenskih skladateljev in soustanovitelj Glasbenega društva Janus Atelier.
Pianistka Miljana Nikolić
Njegova skladba Velika ladja, polna veselja in sranja pripoveduje zgodbo o križarki, njenih potnikih in posledicah, ki jih imajo na okolje. Ladja prispe podnevi, odvrže ljudi in jih čez nekaj časa prikliče nazaj ter odide. Ladja zastruplja morje, vznemirja in ubija živali ter s svojimi zvoki onesnažuje okolje. Turisti preplavijo majhno mestno središče, ulice so v trenutku polne, ljudje so glasni, prinesejo veliko smeti, prinesejo pa tudi nekaj denarja in to, kot pravijo, odtehta vse drugo. (Iz programa).
Klavirski trio Iskra
Nastopil je Klavirski trio Iskra, v katerem igrajo Dušan Obrenović, violina, Teodora Uskoković, violončelo in Miljana Nikolić, klavir. Skladba je polna različnih tehničnih prijemov in pristopov, tako da v precejšnjem delu pianistka stoje z rokami igra na klavirske strune, godalca uporabljata pizzicato, sforzato, veliko je različnih ritmov, prefinjenega dialoga, povezanega s posameznimi virtuoznimi momenti.
Dušan Obrenović
Veliko je različnih dialogov, ki iščejo skupno sporočilnost ali celo ilustracijo samega naslova, le da bi si v skladbi težko predstavljali kakšen happening na veliki ladji, kaj šele ono drugo iz naslova, kar tu zamolčujem. Konča se z nastopom violinista, ki svoj inštrument uporablja kot brenkalo. Skladatelj Matija Krečič je vesel prišel na oder in se z nastopajočimi objemal.
Matija Krečič med nastopajočimi
Peti skladatelj na koncertnem večeru je bil Kreshnik Aliçkaj, skladatelj s Kosova, ki je v Prištini diplomiral iz glasbene pedagogike in kompozicije ter magistriral iz teorije in kompozicije. Trenutno deluje kot profesor harmonije in harmonske analize na Oddelku za glasbo Univerze v Prištini.
Nastopajoči
Kot skladatelj je napisal štiri simfonije, pet koncertov in nekaj zborovskih del, ki so bila izvedena na Kosovu na različnih dogodkih in festivalih, nekatera dela pa so bila nagrajena in izvajana tudi v tujini. V svoji skladbi Kvartet pianistk, lahko pa bi to razumeli ali prevedli tudi kot Klavirski kvartet, saj štirih pianistk seveda ni, je poskušal upodobiti kulturno dediščino v Albaniji, kjer je vidna povsod, z izvirnimi temami v duhu albanske tradicionalne glasbe, tako homofone kot polifone. Trenutki modalnosti, združeni s tradicionalnimi ritmi in duhom, so vtkani v sodobne glasbene oblike in izrazni jezik. (Iz programa)
Skladbi se pozna, da jo je napisal albanski skladatelj, saj vsaj proti koncu slišimo več njihovega melosa, napisana je polnokrvno, ritmično razgibano, v skladu z lokalno ljudsko tradicijo, ki se v dinamiki stopnjuje do efektnega konca.
Kreshnik Aliçkaj
Slovenski skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc komponira za različna glasbila in zasedbe, še posebej pa se posveča področju koncertantne glasbe. V svoji glasbi pogosto združuje klasična in sodobna kompozicijska načela z glasbenim materialom popularne glasbe. Njegov glavni cilj je govoriti v glasbenem jeziku, razumljivem vsem ljubiteljem glasbe, hkrati pa raziskovati globine človeške duše in uma.
Kvartet pianistk ali Klavirski kvartet ?
Neslišano zgodbo je navdihnila splošna urbana rast v okolici dogodka Chopin Piano Fest v Prištini. Obravnava različne ljudi z različnimi življenjskimi zgodbami, ki živimo skupaj, a se ne poznamo in pogosto tudi nismo pripravljeni prisluhniti drug drugemu. »Neslišana« zgodba našega soseda nas lahko preseneti in lahko spoznamo kaj nepričakovanega in pomembnega. Napisana je v dveh stavkih: I. Prolog in II. Vpogled. (Iz programa)
Timotej Kosovinc
Nastopili so Alenka Bogataj, flavta, Timotej Kosovinc, kitara, Cristina Basili, violončelo in Tim Jančar, klavir. Skladatelj ima smisel za bogato zvočnost, diferencirano ritmiko, dialoškost, kombinacije različnih inštrumentov, nekaj solov si je skladatelj namenil tudi sebi kot kitaristu na odru. Proti koncu prepoznavamo jazzovski melos in temperament. Vsekakor je bil odmev bučen.
Alenka Bogataj, flavta, Tim Jančar, klavir, Timotej Kosovinc, kitara, Cristina Basili, violončelo
Vsi skupaj na odru
Marijan Zlobec