Na 71. Ljubljana Festivalu potekajo Mojstrski tečaji študentov različnih inštrumentov, ki se na koncu končajo s koncerti vseh udeležencev, teh pa je lahko največ do osem, kolikor jih posamezni profesorji izberejo na podlagi prijav s poslanimi video posnetki svojih nastopov oziroma pokazanih znanj.
Lorenz Weighart, vse fotografije Marijan Zlobec
Doslej so bili že štirje zaključni nastopi: za violončelo in violino ter sinoči za kontrabas in klavir, 5. avgusta bodo študentski koncerti trobente, fagota in roga, 6. avgusta pa še violine, klarineta, oboe in flavte.
Petar Lučić Besarić
Čeprav so vsi ti koncerti brezplačni, kakšnega velikega obiska v Križevniški cerkvi ni, kar pomeni, da so vsi naši dijaki in študenti na dopustu oziroma šolskih počitnicah, razkropljeni povsod, le da niso v Ljubljani, kjer imajo šole, konservartorija in akademije že čez leto dovolj.
Leopold Rucker
Zato pa so obiskovalci in udeleženci Mednarodnih mojstrskih tečajev večinoma tujci, ki pridejo v Ljubljano za kaka dva tedna.
Antonia Hadulla
Tečaje za kontrabas je v preteklih letih vodil profesor in solist Božo Paradžik iz Sarajeva, ki je sodeloval z mnogimi najslavnejšimi orkestri in dirigenti na svetu, letos ga je nasledil švedski kontrabasist Rick Stotinj. Prepričljivo je nastopil na prvem koncertu samih profesorjev, kar je stalna praksa, saj se morajo tako občinstvu kot študentom sami pokazati in predstaviti svoje profesorsko ter koncertantno znanje.
Jon Poljanec
Preverjanje znanja samih študentov na sinočnjem koncertu osmih kontrabasistov pa ni bilo tako bleščeče, kot bi pričakovali in si želeli.
Urban Čefarin
Nasploh je literature, zlasti vrhunske za kontrabas kot solistični in koncertantni inštrument bolj malo. Lorenz Weighart je predstavil Koncert za kontrabas št. 2 v h – molu Giovannija Bottesinija (1821 – 1889), ki je bil sam kontrabasist, sicer pa je pisal opere in orkestralna dela. V njegovem opusu pa je največ del ravno za kontrabas, med njimi npr. Fantazije na Bellinijeve opere Norma, Beatrice di Tenda, Puritanci, La Straniera in La Sonnambula, na Donizettijevo Lucio di Lammermoor ali na Verdijevega Trubadurja. Za kontrabas je napisal več koncertov in drugih skladb. Izbrani Drugi koncert iz leta 1853 je bil predstavljen le s prvim stavkom Allegro moderato, (manjkala sta II. Andante; III. Finale. Allegro quasi una polacca). Nastop je bil zato precej fragmentaren in medel, le ponekod bolj doživet, a ne ravno z lepim tonom. Tako solist kot spremljevalka na klavirju (ves večer) Zsuzsa Bálint sta igrala na pamet.
Luise Anna Charlotte Schmidt
Petar Lučić Besarić si je izbral Sonato za kontrabas v e – molu Vilmosa Montaga v dveh stavkih: Allegro moderato in Andante. Sonata je bolje napisana, kot je bila izvedena; preveč medlo, šolsko, okorno, s premočnim klavirjem.
Ariane Thomann
Leopold Rucker si je izbral Sonato za kontrabas št. 1 v A – duru, op. 5 češkega skladatelja Adolfa Miška v dveh stavkih: I Allegro, II. Andante religioso iz leta 1909. Njegova igra je bila bolj občutena, z več nadzora lepote tona, večjo spevnostjo in mehkobo ter odličnim, lahko bi rekli globljim koncem.
Nastopajoči s svojim profesorjem in korepetitorko
Antonia Hadulla je izbrala dva stavka (III. in IV.) iz Bachove Sonate za violo da gamba št. 2 v D – duru, BWV 1028. Njen nastop je bil v precej počasnem tempu, okoren, tako da je bila opazno boljša klavirska spremljava, malo bolj razgibana je bila njena interpretacija v zadnjem stavku.
Slovenski predstavnik Jon Poljanec je prav tako izbral skladatelja Bottesinija, tokrat Elegijo št. 1 v D – duru. Izvedel jo je na pamet, z lepim tonom, a vendarle kot stilno elegijo premalo poglobljeno, pa tudi dinamično in nasploh koncertantno sproščeno ali prebujeno.
Leopold Rucker
Urban Čefarin je nastopil s Sonato za kontrabas iz leta 1946 češkega skladatelja Františka Hertla (1906 – 1973), in sicer je odigral le prvi stavek Allegro moderato. Solist je pokazal premalo smisla za lepoto tona, dinamiko,bolj speven je bil drugi del, klavirska spremljava pa spet solidna.
Obe naslednji kontrabasistki: Luise Anna Charlotte Schmidt in Arianne Thomann še potrebujeta koncertantno prebujenje, večjo sproščenost in nasploh odrskih koncertnih izkušenj, čeprav je imela slednja z izborom bolj znane melodije, kot priredbe Cesarja Francka in njegove Sonate za violončelo v A – duru (Jules Delsart), več možnosti za uveljavitev, a je njena drža čudno sklonjena, z obrazom pri strunah, ne pa pokončna ali vzravnana. Igrala je sicer le dva stavka: II. Allegro in IV. Allegretto poco mosso.
Luise Anna Charlotte Schmidt se je vrnila k omenjenemu Bottesiniju in njegovemu Velikemu koncertnemu allegru, a je njen nastop še precej okoren, neprebujen ali neozaveščen. Opazna pa je bila obsežnejša klavirska kadenca ves večer odlične pianistke Zsuzse Bálint.
Še najboljši je bil Leopold Rucker, a je bil nastop vseh slabši kot so npr. koncerti na Mladih virtuozih. Ves večer nismo slišali kakšne virtuoznosti, in to pri nikomur.
Marijan Zlobec