Na 71. Ljubljana Festival se vrača slavni Državni zbor iz Kaunasa. Celovečerni koncert pod dirigentskim vodstvom mednarodno uveljavljenega glasbenika Robertasa Šervenikasa bo imel v četrtek, 27. julija, ob 20. uri v Župnijski cerkvi sv. Jakoba, ki se ponaša z najlepšimi marmornatimi kipi slavnega Francesca Robbe in hkrati največjim številom stranskih oltarjev, žal pa gredo organizirani turistični obiski povsem mimo, tako kot mimo Uršulinske cerkve ali cerkve svetega Jožefa na Poljanah, kjer je najboljši portret v bronu papeža Janeza Pavla II, delo akademskega kiparja Mirsada Begića. Ta portret je tudi v Vatikanskem muzeju in na osrednjem trgu v Bukarešti.
Državni zbor iz Kaunasa, foto Festival Ljubljana
Na zadnji tiskovni konferenci na Pergoli v Križankah je direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek o zboru spomnil, da je v Ljubljani že nekajkrat nastopil, še posebej opazno v izvedbi Händlovega oratorija svetovne slave – Mesija v prepolni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncert z Litovskim komornim orkestrom je dirigiral slavni lord Jehudij Menuhin. Udeležil se ga je tudi takratni predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Ob slavni Aleluji je občinstvo vstalo, kar je bilo za nastopajoče precejšnje presenečenje in se je celo Menuhin ozrl, češ kaj se dogaja. Vstal pa je tudi Drnovšek. To je bil eden najbolj posebnih trenutkov v zgodovini Cankarjevega doma in Festivala Ljubljana.
Robertas Šervenikas
Kasneje, ob izvedbi Mesije leta 2013, (s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Slovenskim komornim zborom na Velikem božičnem koncertu) sem v Delu spominsko zapisal: “Morda je zanimiva podrobnost; na »Drnovškovem« in Menuhinovem koncertu Mesije je ob Aleluji (Vstajenju) vstala vsa dvorana, tako da se je še dirigent obrnil proti občinstvu, očitno zelo presenečen nad tako množičnim odzivom, tokrat pa je vstalo le nekaj posameznikov na prvem balkonu, kar pomeni, da večina občinstva tradicije vstajanja ob tem fenomenalnem in najbolj znanem zboru ni razumela! Rekel bi: Škoda! So pa množično vstali na koncu in ob bučnih ovacijah, zlasti za Slovenski komorni zbor in dirigentko Martino Batič.” Kot veste Batičeva dela že vrsto let svetovno zborovsko dirigentsko kariero.
Zadnja izvedba Mesije je bila s The King’s Consort in dirigentom Robertom Kingom 14. decembra 2022 za Zlati abonma CD.
Državni zbor iz Kaunasa, ustanovljen leta 1969, slovi po raznolikem repertoarju, ki obsega več kot 250 obsežnih instrumentalno-vokalnih del od srednjega veka do sodobne glasbe, in sodeluje pri izvedbah oratorijev, kantat, maš, pasijonov ter odrskih in koncertnih izvedb oper. Zbor je imel na začetku svoje kariere več uspešnih nastopov v Litvi in Rusiji. Po obnovitvi neodvisnosti Litve je navezal tesnejše stike z Zahodom, zlasti v času, ko so sodelovali s slovitim violinistom in dirigentom Jehudijem Menuhinom.
V širokem repertoarju Robertasa Šervenikasa, ki vodi zbor od leta 2021, zavzemajo posebno mesto sodobna dela. Šervenikas je izvedel nemalo premier litovskih skladateljev, katerih dela je v sodelovanju z založbama Naxos in Finlandia posnel na več kot desetih albumih. Zborovodjo kritiki še posebej cenijo zaradi njegovega živahnega in raznolikega ustvarjalnega izražanja. Prisluhniti bo mogoče slogovno in časovno izredno raznolikemu naboru zborovske glasbe. Poudarek bo na glasbi 20. in 21. stoletja, in sicer na bogatem, edinstvenem in živahnem litovskem zborovskem izročilu. Na programu bodo tudi romantične skladbe 19. stoletja in novejše delo belgijskega skladatelja.
Program:
M. K. Čiurlionis: Sanctus
M. K. Čiurlionis: Kyrie
A. Bruckner: Os Justi
E. Elgar: Lux aeterna
A. Remesa: Aleluja
D. Kairaitytė: In Monte oliveti
Z. Virkšas: Oi, ant kalno
R. Žigaitis: Išjojo jojo
V. Augustinas: Tykus tykus
V. Augustinas: Na drugi strani reke
T. Makačinas: Tu tu tu
F. Neyrinck: Artickel Nr. 1
Dirigenta Robertasa Šervenikasa pogosto hvalijo. »Način, kako Šervenikas posvetli gostoto teksture, poudari prehode in naelektri razvoj do zadnjega zelo napetega izbruha, razkriva njegov resnično mednarodni razred. Nič manj kot dejstvo, kako mu orkester sledi z veliko pozornostjo, združuje strast s profesionalno natančnostjo,” je zapisal nemški dnevnik Der Tagesspiel. Kot priznanje za njegove dosežke je leta 2005 prejel litovsko nacionalno nagrado za umetnost in kulturo.
Po diplomi iz zborovskega, opernega in orkestrskega dirigiranja na Sanktpeterburškem konservatoriju je Šervenikas leta 1993 začel sodelovati z Litovskim nacionalnim simfoničnim orkestrom (LNSO) in bil imenovan za njegovega drugega dirigenta. Vodil je LNSO na velikih glasbenih festivalih v Nemčiji (Rheingau, Ludwigsburg, Mecklenburg-Vorpommern), Franciji (Forbach, Hector Berlioz in Evian), Italiji (Arturo Benedetti Michelangeli) in Litvi (Vilna).
Šervenikas je bil med drugim povabljen k dirigiranju orkestrom Sanktpeterburške filharmonije, SNG Opere, Ruskega državnega simfoničnega orkestra, Kraljeve filharmonije (Velika Britanija) in Izraelske Camerate. Od leta 2008 ga redno vabijo tudi k dirigiranju predstav v Münchenski državni operi.
Vodil je različne orkestre v skoraj vseh evropskih državah, na Japonskem, v Južnoafriški republiki, Braziliji, Mehiki, Omanu, Izraelu in Rusiji. Krasil je dirigentske podiume v dvoranah, kot so Moskovski konservatorij Concert Hall, Concertgebouw v Amsterdamu, Auditorium de nationale v Madridu, Alte Oper v Frankfurtu, Cadogan Hall v Londonu, Konzerthaus v Berlinu, Festival Hall in Symphony Hall v Osaki, Suntory Hall in Metropolitan Art Space v Tokiu, filharmonije v Kölnu, Hamburgu in Sankt Peterburgu.
Maestro je sodeloval z violončelisti Mstislavom Rostropovičem, Davidom Geringasom in Mischo Maiskym, trobentačem Mauriceom Andréjem, pianisti Denisom Macujevom, Arcadijem Volodosom, Mikhailom Pletnevom in Freddyjem Kempfom, violinisti Sarah Chang, Maximom Fedotovim in Julianom Rachlinom, violistoma Wolframom Christom in Jurijem Bashmetom, če naštejemo le nekatere.
Leta 2008 je bil Šervenikas imenovan za glasbenega direktorja Litovskega nacionalnega opernega in baletnega gledališča, kjer je dirigiral številne nove produkcije oper (Boris Godunov Musorgskega, La Traviata Verdija, Carmen Bizeta, Drobna brusnica Jonasa Tamulionisa, Lohengrin Wagnerja , Kornet Onutė Narbutaitė ) in baletov (Barbora Radvilaitė, Desdemona Anatolijusa Šenderovasa, Coppélia Delibesa, Čiurlionis Giedriusa Kuprevičiusa). Njegov repertoar vključuje tudi balete Labodje jezero, Trnuljčica, Rdeča Giselle, Romeo in Julija, Giselle in Don Kihot.
Marijan Zlobec