71. Ljubljana Festival bo prvi programski vrh dosegel v že prihodnjih dneh s ponovnim gostovanjem svetovno znane in priznane katalonske umetniške skupine La Fura dels Baus, ki bo v Ljubljano prišla pod vodstvom svojega najboljšega režiserja Carlusa Padrisse. V Poletnem gledališču Križank bodo uprizorili najprej dva večera kot svetovno premiero spektakel Biti ali ne biti (26. in 27. junija) ter Pastoralo za planet 29. in 30. junija ob 21. uri.
Biti ali ne biti, foto Festival Ljubljana
La Fura dels Baus je znana avantgardna gledališka skupina, ki prihaja iz Katalonije v Španiji. Od svoje ustanovitve leta 1979 je dosledno premikala meje tradicionalnega gledališča in združevala elemente glasbe, akrobatike, vizualnih umetnosti in tehnologije, da bi ustvarila osupljive spektakle, ki spodbujajo razmišljanje. Njihov revolucionarni pristop h gledališču jih je pripeljal do sodelovanja z velikimi tujimi gledališči in nastopi na mednarodnih festivalih, kar je La Furo dels Baus popeljalo do svetovne prepoznavnosti. Ena od njihovih opredeljujočih značilnosti je njihovo inkorporacija različnih umetniških elementov v svoje predstave. Brezhibno združujejo gledališče, glasbo, ples, vizualne umetnosti in multimedijsko tehnologijo, da ustvarijo poglobljena in nepozabna doživetja. Njihovi nastopi pogosto vključujejo velike scene, zračne akrobacije, pirotehniko in interaktivne elemente, ki izzivajo tradicionalne predstave o gledališču.
Biti ali ne biti
Na letošnjem festivalu nam bo La Fura dels Baus premierno uprizorila predstavo Biti ali ne biti. Ogledali si jo bomo 26. in 27. junija ob 21. uri v Poletnem gledališču Križank. Predstava se poglablja v teme eksistencializma in človekovega položaja ter občinstvo vabi k razmišljanju. La Fura dels Baus premika meje konvencionalnih interpretacij in spodbuja gledalce, da se spopadejo s kompleksnostjo izbire, moralo in iskanjem smisla v svetu, polnem negotovosti. Gledališka skupina bo s svojim nastopom, ki bo vključeval virtualne elemente, gledalcem ponudila nepozabno izkušnjo. Občinstvo ob gledanju predstave ni pasivno, ampak je v središču dogajanja in z igralci soustvarja predstavo.
Biti ali ne biti
Koreografinja: Mireia Romero
Scenografinja in kostumografinja: Tamara Joksimovic
Avtor glasbe: Carlus Padrissa (La Fura dels Baus)
Tonska mojstrica: Damià Duran
Video in avdiovizualni ustvarjalci: Studio Eyesberg
Video režiser: José Vaaliña
Avtorji računalniške grafike: David Ros, Martina Ampuero, Pol Marquès
Vodja produkcije: Marcel Riu (Bonvehi Arts & Events)
Vrvni sistem: Anigami (David Vilaregut, Mia Vilaregut)
Management: Meritxell Viñas
Zasedba:
Quico Torrent
Tamara Ndong
Adriana de Montserrat
Ferran Plana
Sodelavci in podporniki:
Ramon Perona, Pera Tantiñá (La Fura dels Baus), Joan in Màrius Tañà (Mecanitzats Rodater SL), Aitziber Sanz, Artur Prat, Monyr Merkaoui in Pep Padrós (Anigami), Joan Fericgla (BAF General de Catalunya SLU) in Dolors Coma (Fundacija Urgell)
Delavnica Gledališča Beneškega bienala 2022: Gloria Berton, Mariasole Brusa, Giovanni Consoli, Alessia de Francesco, Donato Demita, Emanuele Marchetti, Marco Miglioli, Yolanda Sanz, Angela Dionisia Severino, Beatrice Verzotti.
La Fura dels Baus na Kongresnem trgu s predstavo Sfera mundi – Potovanje okrog sveta, foto Festival Ljubljana
La Fura dels Baus je od zgodnjih devetdesetih let diverzificirala svoja ustvarjalna prizadevanja in se razširila na področja digitalnega in uličnega gledališča, uprizarjanja sodobnih gledaliških del ter oper in produkcije večjih korporativnih dogodkov. Na letošnjem festivalu bodo izvedli predstavo Biti ali ne biti, kombinacijo interaktivnega gledališča in avdiovizualnih vsebin, ki raziskuje občutke strahu in nelagodja današnjih ljudi. Scenografija je digitalna, občinstvo pa ne sedi na stolih, temveč je v središču dogajanja, obdano z igralci, ki z njim soustvarjajo predstavo. Tako člani občinstva postanejo protagonisti izkušnje in skupaj z igralci ustvarjajo nadrealistični učinek. La Fura dels Baus s svojim imerzivnim, fizičnim, resničnim in virtualnim gledališčem ponuja izkušnjo, ki bo pokazala, kako premagati strah in ne umreti med poskušanjem.
Predstava bo v katalonščini.
Pastorala za planet
Katalonska gledališka skupina bo dva dni kasneje, 29. in 30. junija, prav tako ob 21. uri v Poletnem gledališču Križank, v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavila svojo različico Simfonije št. 6, »Pastoralne« Ludwiga van Beethovna. Padrissa je simfonijo preoblikoval pod naslovom Pastorala za planet in jo prepletel s skladbami drugih skladateljev. Predstava spodbuja gledalčevo introspekcijo. Odpira pomembna vprašanja o naši odgovornosti do okolja in poziva gledalce, naj razmislijo o lastni vlogi pri ohranjanju planeta za prihodnje generacije. La Fura dels Baus izziva običajne gledališke meje, tako da ne le zabava občinstvo, ampak si prizadeva tudi za navdihovanje pozitivnih dejanj in sprememb. Projekt, nastal z ilustracijami in scenografijo Mihaela Milunovića ter ustvarjalnostjo multimedijskega umetniškega studia Eyesberg, se obrača k utopičnem idealu globalne vasi.
Carlus Padrissa in Darko Brlek
Asistentka režiserja: Zamira Pasceri
Koreografinja: Mireia Romero
Asistentka scenografa in kostumografa: Tamara Joksimovic
Video in avdiovizualni ustvarjalci: Studio Eyesberg
Video režiser: José Vaaliña
Avtorji računalniške grafike: Jordi Massó, Miquel Donat
Avtorica aplikacije Kalliope: Damià Duran
Vodja produkcije: Marcel Riu (Bonvehi Arts & Events)
Vrvni sistem: Anigami (David Vilaregut, Mia Vilaregut)
Management: Meritxell Viñas
Produkcija: Veliko gledališče iz Provanse, La Fura dels Baus in Orkester Insula
Solistka:
Sophie Karthäuser, sopran
Plesalci:
Quico Torrent
Adriana de Montserrat
Tamara Ndong
Ferran Plana
Simfonični orkester RTV Slovenija
Pastorala za planet
Avtorji originalne produkcije:
Režiser predstave in videa: Carlus Padrissa
Dirigent in glasbeni dramaturg: Laurence Equilbey
Scenograf in ilustrator: Mihael Milunović
Imerzivni video in avdiovizualni ustvarjalci: Studio Eyesberg in José Vaaliña
Produkcija: Veliko gledališče iz Provanse, La Fura dels Baus in Orkester Insula
Program:
Prvo dejanje
L. van Beethoven: Introdukcija k baletu Prometejeva bitja, op. 43, “Nevihta”
A. Reicha: “Nevihta” iz kantate Lenore
Španska ljudska pesem: Jota
J. Rietz: Uvertura Hero in Leander, op. 11
Tradicionalna pesem etnične skupine Fangov iz Ekvatorialne Gvineje
C. M. von Weber: Des Feindes Spott, iz kantate Boj in zmaga, op. 44
Ukrajinska ljudska pesem: Na horodi verba ryasna (projekt Polyphony)
L. van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92, 2. stavek, Allegretto
F. Mendelssohn Hensel: Hero in Leander za glas in orkester
Sfera mundi – Potovanje okrog sveta, foto Marijan Zlobec
Drugo dejanje
L. van Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68, “Pastoralna”
Alternativen konec
Optimističen
C. M. von Weber: “Kavatina”, iz opere Oberon
L. van Beethoven: “Simfonija zmage”, iz priložnostne glasbe Egmont, op. 84
Pesimističen
C. M. von Weber: “Molitev”, iz opere Oberon
C. M. von Weber: “Nevihta”, iz opere Oberon
- La Fura dels Baus je španska gledališka skupina, ustanovljena leta 1979 v Barceloni; prepoznavna je predvsem po brisanju meja med občinstvom in nastopajočimi ter ekscentričnih odrskih postavitvah
- Leta 1992 so producirali otvoritveno ceremonijo olimpijskih iger v Barceloni, ki si jo je v televizijskih prenosih ogledalo več kot pol milijarde gledalcev; sodelovali so z mnogimi mednarodnimi znamkami, kot so Pepsi, Mercedes-Benz in Microsoft
- Med letoma 2000 in 2010 so se kreativno usmerili v ulični teater, kjer so občinstvo prvič aktivno vključili v predstave; kasneje se je razvil termin “furanski jezik”, ki označuje uporabo idej in praks La Fure pri drugih gledaliških skupinah
- Julija 2003 je La Fura dels Baus ustanovila prvi plavajoči umetniški center Naumon, in sicer na ledolomilcu, ki potuje okoli sveta
Sfera mundi – Potovanje okrog sveta, foto Marijan Zlobec
Marijan Zlobec