Obisk slavnih egipčanskih piramid na robu Kaira v Gizi se je po nekaj urah sprehajanja ob stalnem nadlegovanju vsakršnih domačih “turističnih vodnikov” končalo z mešanimi občutki. Piramide so zgolj še komerciala in turistično potrošno blago.
Povsod te poizkušajo zlorabiti, uporabiti in nategniti. Miru zase nimaš praktično niti minuto. Vsi, ki so tam in jim je to očitno dovoljeno, prežijo na slehernega posameznika, večinoma ali skoraj vsi pa so samo tujci.
Že vhod v narodni park je slab, preskromen, zgolj z eno blagajno, okrog katere se vsi nedisciplinirano drenjajo, ponujajo denar čez hrbte, vse je na cesti, ne pa v prostoru. Potem greš z vso prtljago skozi rentgensko kontrolo in že se začenja turistična Kalvarija, na kakršno nisi pripravljen.
Še pred vhodom mi vsilijo arabsko ruto, kakršno je nosil slavni palestinski politik Jaser Arafat. Dobro, poveznem si jo na glavo oziroma mi jo prodajalec tako, kot se šika. Potem se začenjajo vsiljevanja vodnikov, ki bi te radi odpeljali k piramidam, sledi mimohod ob štantih s spominki s piramidami vseh oblik, materialov, velikosti… Tisoče različnih spominkov. Mi doma smo v tem pogledu pravi reveži.
Končno prideš do slavne Velike sfinge, seveda ne čisto zraven, ker je ograjena in bi potreboval dodatno vstopnico, s čimer pa ne bi veliko pridobil. Ogled je boljši od daleč.
Naslednja točka so kamele in kamelovodci, ki se jim težko izogneš, saj ni slabo, če se fotografiraš na kameli, narediš nekaj korakov in plačaš. Nikoli ni dovolj, tako da sploh ne veš, kakšna je v resnici cena.
Potem so na vrsti konji za jahanje, da bi se malo znižal po visokem kameljem hrbtu.
Ker je v neposredni bližini na novo asfaltirana cesta, pripelje mimo kočija in te vabi, da ne bi sto, dvesto metrov, ali pa celo okrog treh piramid hodil peš.
Velika sfinga
Ko misliš, da boš spominke kupil na koncu, te začopatijo s tako energijo, da kloniš najprej pri eni piramidi, potem treh, dodani četrti, pa še desetnih magnetih, pa torbi z egipčanskimi motivi, pa še eni, ker ena je premalo, pa še in še, tako da si takoj ob 30 dolarjev.
Potem sledi otroški napad na sočutje in usmiljenje, to je v obliki fotografiranja s pametnim telefonim in primerno odškodnino. Dobrodošle so tudi sladkarije.
In potem se vse le še ponovi in ponavlja do konca, ko obredeš vse piramide in paziš nase, da te ne povozi še kakšen avto, ker na cesti ob piramidah vozijo tudi ti, pa še kak avtobus prileze mimo.
Rad bi imel svoj mir in miren ogled strukture in načina gradnje piramid, kolikor se da opazovati in razmišljati o tem, a tega je bolj malo.
Če o samih piramidah malo prepišem, potem jih je v Egiptu ali 118 ali 138, kot navaja Wikipedija. Večina jih je bila zgrajena kot grobnica za faraone in njihove sorodnike v obdobju starega in srednega kraljestva. Številka ni natančna, ker so nekatere piramide močno porušene.
Najstarejše znane egipčanske piramide najdemo pri Sakari, severozahodno od Memfisa. Najstarejša med njimi je Džoserjeva piramida, ki je bila zgrajena okoli 2630–2610 pr. n. št., v času tretje dinastije. To piramido in njen okoliški kompleks je zasnoval arhitekt Imphotep in na splošno velja za najstarejšo monumentalno zgradbo na svetu, zgrajeno iz oblečenih zidanih zidov.
Mikerinova piramida
Najbolj znane egipčanske piramide so tiste, ki jih najdemo v Gizi na obrobju Kaira. Več piramid v Gizi spada med največje zgradbe, ki so bile kdaj koli zgrajene. Keopsova piramida v Gizi je največja egipčanska piramida. Je edina od sedmih čudes starodavnega sveta, ki še obstaja.
Najbolj plodna faza gradnje piramid je sovpadala z največjo stopnjo absolutistične vladavine. V tem času starega egiptovskega kraljestva so bile zgrajene najbolj znane piramide, kompleks piramid v Gizi. Sčasoma, ko so oblasti postale manj centralizirane, sta se zmožnost in pripravljenost izkoristiti sredstva, potrebna za gradnjo v tem velikem obsegu zmanjšala, kasnejše piramide so zato manjše, slabše zgrajene in pogosto zgrajene v naglici.
Keopsova piramida
Oblika egipčanskih piramid naj bi predstavljala prvinsko goro, za katero so Egipčani verjeli, da je iz nje nastala zemlja. Oblika piramide naj bi bila reprezentativna za spuščajoče sončnih žarkov, večina piramid pa je bila obložena s poliranim, odsevnim belim apnencem, da bi jim dal svetleč videz, če bi jih gledali od daleč. Piramide so pogosto imenovali tudi na način, ki se je nanašal na sončno luminiscenco.
Medtem ko se na splošno strinjajo, da so bile piramide nagrobni spomeniki, se še vedno ne strinjajo glede določenih teoloških načel, ki bi jih lahko povzročile. En predlog je, da so bile zasnovane kot vrsta ‘vstajenja’.
Egipčani so verjeli, da so temno območje nočnega neba, okrog katerega se zdi, da se zvezde vrtijo, fizična vrata v nebesa. Eden od ozkih jaškov, ki sega od glavne grobnice, skozi celotno telo Velike piramide, kaže neposredno proti središču tega dela neba. To kaže, da je bila piramida morda zasnovana kot sredstvo za čarobno izstrelitev duše umrlega faraona neposredno v bivališče bogov.
Vse egipčanske piramide so bile zgrajene na zahodnem bregu Nila kot mestu zahajajočega sonca v egipčanski mitologiji povezanim s kraljestvom mrtvih.
Giza je lokacija Keopsove piramide (znane tudi kot Velika piramida), nekoliko manjša je Kefrenova piramida, sorazmerno skromna Mikerinova piramida, skupaj s številnimi manjšimi objekti, znanimi kot ‘kraljičine piramide’ in Velika sfinga.
Kefrenova piramida
Od treh je le Kefrenova piramida ohranila del svojega prvotne polirane apnenčaste obloge blizu vrha. Ta piramida se zdi večja od sosednje Keopsove zaradi svoje bolj dvignjene lege in strmejšega kota naklona konstrukcije – pravzaprav je manjša tako po višini kot po volumnu.
Kompleks piramid v Gizi je bil priljubljen turistični kraj že od antike in je bil populariziran v helenističnih časih, ko je Veliko piramido Antipater Sidonski uvrstil med eno od sedmih čudes antičnega sveta.
Marijan Zlobec