Obisk znanega okrožja Recoleta v Buenos Airesu je nujno povezan s prav posebnim pokopališčem z istim imenom, ki bi ga pri nas lahko primerjali z Navjem, a je seveda naša dimenzija pojmovanja veličastnih grobov neprimerljivo in hkrati nepredstavljivo skromnejša od argentinske stvarnosti. Mi se vsakršne veličine še danes bojimo, ker se kot narod notranje še nismo osvobodili.
Poveličevanje mrtvih, vse fotografije s pokopališča Marijan Zlobec
Na Recoleti so družine in rodbine naravnost tekmovale, katera bo imela monumentalnejši in s tem večni grob.
Kot bunker
Samozavest, ponos, veličina, pomembnost, opaznost in kolikor je še podobnih besed, so povedale o Argentincih veliko več, kot bi morda opazili kje drugje. Ljubljanske Žale so v primerjavi z Recoleto naravnost vaško, preprosto, čeprav široko, večje, zračnejše in sprehajalno, razvlečeno pokopališče, z le nekaj monumentalnejšimi poudarki.
Kiparska monumentalnost
Recoleta je stisnjena v svoji veličini okrog 180 grobov. Hodiš po hodnikih kot ozkih ulicah, tako da imaš grobnice na obeh straneh in tesno drugo ob drugi. Raznih kipov, spominskih in drugačnih plošč, reliefov, portretov, simbolov, napisov, religioznih figur… je na desetine in desetine, tako da bi lahko sestavili pravcato nagrobno likovno monografijo. Pokojnike so tu imeli raje in jih bolj spoštovali kot jih mi doma, nastane vtis tujega obiskovalca pokopališča.
Portreti
Za tujca je večji problem kot zgolj opazovanje, preskromno poznavanje vseh teh družin, njihovega pomena in predvsem vloge v javnem življenju Argentine. Med vsemi tam pokopanimi se zdi še vedno najslavnejša in svetovno znana nekdanje žena predsednika Republike Argentine Eva Perón.
Spomeniške kompozicije
Ob vhodi moramo tujci plačati visoko vstopnino, plačljivo samo s kreditno kartico, ne pa z gotovino, kar je najmanj čudno, če ne nezakonito. Kako je možno, da ne smeš plačati z denarjem ? Ker ob prvem obisku bančne kartice nisem imel, saj je nisem potreboval, mi niso dovolili kupiti vstopnice z gotovino.
Vojak je tu poveličan
Moral sem se vrniti naslednji dan (nihče ni želel zamenjati svojega plačila s kartico z mojo gotovino). Pri kartici namreč sami določijo vrednost dolarja, ki v Argentini niha med nizkim bančnim tečajem in menjalniškim v posebnih sicer uradnih menjalnicah, kjer je tečaj tretjino ali še več višji (nekako v razmerju 220 -370).
V ospredju so figure generalov in admiralov
Ob blagajni lahko vzameš prospekt, ki pa je za tujca zelo slab in si z njim pri iskanju določenih ljudi ne moreš kaj dosti pomagati, še bolj nerodno pa je, ker najbolj pomembni in iskani grobovi niso označeni s številkami, tako kot so v prospektu. Da sem našel grob Eve Perón, sem se moral zelo potruditi in vprašati vrsto ljudi, predno sem njeno stisnjeno poslednje počivališče sploh našel.
Vojaške zgodbe na reliefih v bronu
Nima kakšne veličine, vsaj ne v primerjavi z mnogimi drugimi. Zaslužila bi si več, bolj opazno, monumentalno, pomembo. Še posebej, ker pokopališče tržijo, seveda za tujce. Argentinci ne plačajo.
Pravcate trdnjave
Pri njeni predstavitvi si je še najbolje pomagati z uradnimi biografijami, ki so jih sestavili zgodovinarji z velikim poznavanjem argentinske zgodovine.
Eva Peron – Uradni državni portret
“Poročila se bom samo s princem ali predsednikom,” je dejala Maria Eva Duarte, ko je živela v Los Toldosu, svojem rojstnem mestu sredi pampe. Otrok, ki so ga vsi prezirali kot nezakonskega, je hrepenel po sijoči prihodnosti, kot je slišala v radijskih nadaljevankah, brala v filmskih revijah in videla v hollywoodskih filmih. Oče Juan Duarte, posestnik, je dobesedno kupil njeno mamo, lepo Juano Ibarguren, v zameno za osla in voz. Juana je bila zgolj njegova ljubica, saj je bil poročen z drugo žensko in imel zakonito družino v Chivilcoyu, s šestimi drugimi otroki. Po Duartejevi smrti v prometni nesreči se je Juana s svojimi otroki, ki so bili vsi njegovi, preselila v Junin, da bi se izognila ponižanjem, ki jih je prinašala nezakonska ljubezen. Njuna zveza je rodila štiri deklice in fanta. Evita, najmlajša, se je rodila 7. maja 1919. Očeta skoraj ni poznala, ta pa se je nato vrnil v svoj dom, kjer so ga čakali žena in zakoniti otroci. Juana se je s peripetijami in težavami soočala sama, in ko je bila najmlajša Evita stara enajst let, se je z otroki preselila v Junín, vas v isti provinci kot Buenos Aires. Predsodek pa je bil enak. Evini sošolci na primer zaradi njenega porekla ji niso smeli dvoriti. Kljub temu so njene tri starejše sestre socialno napredovale. Našle so si delo in se dobro poročile.
Grobnica s suhim cvetjem
Upornika sta ostala Juancito in Eva, ona odločena, da se bo preizkusila v svetu zabave. Preveč ponižanj ji je prineslo dvojno jezo in neuklonljivo voljo. Pri 15. letih, 2. januarja 1935, je odšla v prestolnico Buenos Aires. Mesto, ki so ga poimenovali “Pariz Južne Amerike”, je bilo uničeno zaradi svetovne gospodarske krize 1929-1930 in je bilo odvisno od izvoza mesa in pšenice. Eva, bleda in temna, je neutrudno trkala na vrata gledališča. Njena edina prednost je bila trma. Poleg trme, ki je postala legendarna, ni imela veliko ponuditi. Brez pravega umetniškega talenta ali izjemne lepote je bila neprepoznana, odmaknjena. Že poprej doživetim ponižanjem so se dogajala še druga. Precej banalne zgodbe: režiserji, ki so jo zapeljevali, imela je nekajurne ljubimce. Svoji materi in sestram, ki so jo rotile, naj se vrne v Junín, je vedno odgovarjala: “Najprej slavna.”
Mladi obiskovalci
Januarja 1935, pri komaj petnajstih letih, je Eva v spremstvu Agustina Magaldija, pevca tanga in družinskega prijatelja, ki velja za Gardela argentinskega podeželja, odšla v prestolnico z majhnim kovčkom, v katerem je bilo le nekaj njenih oblačil. Pri šestnajstih letih se je odločila za umetniško kariero v Buenos Airesu. Leta 1937 je debitirala v filmu Segundos Afuera, nato pa so jo najeli za snemanje radijskih nadaljevank.
Eva Peron
Leta 1944 je srečala Juana Dominga Peróna, takratnega podpredsednika Argentine in ministra za delo in vojsko. Naslednje leto so Perona aretirali vojaki, nezadovoljni z njegovo politiko, katere cilj je bil pridobiti ugodnosti za delavce. Evita, takrat samo igralka Eva Duarte, je organizirala ljudske shode, ki so oblasti prisilile, da so Peróna izpustili. Kmalu zatem se je s Perónom poročila, leta 1946 pa je bil izvoljen za predsednika.
Juan R. Duarte
Evita, znana po svoji eleganci in karizmi, je za peronizem pridobila podporo revnega prebivalstva, večinoma migrantov s podeželja, ki jih je imenovala “descamisados “.
Eva in Juan Perón sta se poročila 22. oktobra 1945
“Če povežemo svetovno znano osebnost “Evite”, ‘hollywoodske’ slave ogromnih razsežnosti, s preprostim dekletom, ogorčenim otrokom, lahko pridemo do zaključka, da je bila Eva morda razcepljena osebnost altruizma in velikodušnosti. Bila je preprosto dekle, ki se je zgražala nad krivicami, na drugi strani pa ženska, zapeljana z oblastjo. V središču njenih najglobljih socialnih skrbi, kot sta plača in varnost zaposlitve gospodinj, je bila revčina, hudo otroštvo in mati, ponižana spričo okoliščin. Evin lik, ki ga spodbuja peronizem in je glavni dejavnik njegove legitimacije, se bo zamenjal s figuro velike državnice. Eva postane pomembnejša od sebe, podoba resnične Argentine, saj je ta podoba, predstavljena kot oblečena v aparat in slavo, ki ne ustrezata takratni družbeni realnosti.« (Evita: ženska, mit)
Eva v govorniški akciji
V Evini življenjski zgodbi je najbolj navdušila meteorska pot, ki jo je prehodila v javnem življenju. Od popolne neznanke do najbolj absolutnega osebnega in političnega sijaja življenja in nato smrti, (za rakom na maternici); vse se je zgodilo v samo 7 letih. V tem kratkem obdobju je prišla iz anonimnosti in postala ena najpomembnejših in najmočnejših žensk na svetu. V njenem kratkem obstoju (umrla je pri 33. letih) je veliko skrivnosti, veliko nejasnih dejstev, predvsem pa je bila tragično markantna osebnost.
Pozdrav množice
“Ključna figura režima, zakoreninjenega v paternalizmu in demagogiji, se Evita upira kot podoba, ki mu je hkrati tuja in nadrejena. Več kot državnica, več kot os ali steber, na katerem vlada, ki jo podpira Perón, Evita pridobi lasten glas, ker je v sebi utelešala vrsto ambicij in družbenih pretenzij.
Naslovnica
Njena transcendenca je utemeljena v njenem fantastičnem družbeno-političnem vzponu; lahko le zrcali sistem moči, osredotočen na zapeljevanje. Samo skozi kolektivno zapeljevanje množice in fascinacija, asketizem, ki ga to zapeljevanje vključuje, je moglo vzpostaviti režim te vrste.” (Evita: ženska, mit).
Zelo malo prostora
Za mnoge je bila Eva Perón pravzaprav edini zveneči glas v srcih revnih argentinskih delovnih ljudi; je bila za bedne edina zanesljiva referenca in je zmogla, če hočete, z eno samo kretnjo združiti vse volje v eno, vse glasove v en glas ljudstva, ki ga je bogati razred izkoriščal in oropal ter bil neobčutljiv za njegove najosnovnejše potrebe. Za te častilce je ta čudež uspela napraviti le Evita. (Po Wikipediji)
Dva milijona ljudi si je ogledalo slovesnost predstavitve Juana in Eve Perón ter peronizma
Ob tem se lahko spomnimo muzikala (1978) ali še poprej rock opere (1976), na koncu pa najslavnejšega filma Evita (1996), avtorja glasbe Andrewa Lloyda Webberja in avtorja libreta Tima Ricea s slavno interpretinjo Madonno kot Evo in Antoniom Banderasom kot Chejem.
Pesem You Must Love Me je prejela oskarja za najboljšo izvirno pesem.
Marijan Zlobec