El Ateneo v Buenos Airesu predstavljajo kot najlepšo knjigarno na svetu


Nacionalni ponos: El Ateneo Grand Splendid je “najlepša knjigarna na svetu.” Revija National Geographic, ki je to objavila, izpostavlja arhitekturno lepoto stavbe in njeno dolgo zgodovino, ki se je začela kot gledališče, da bi postala kraj, kjer je na tisoče knjig.

El Ateneo Grand Splendid, vse fotografije Marijan Zlobec

National Geographic svojim bralcem priporoča obisk knjigarne, in ob svojem obisku sem opazil, da se to v turističnem smislu pozna; prihajajo tujci, posamezniki in v manjših skupinah samo na ogled in fotografiranje. Kupujejo ne, ker so knjige za prevoze z letali pretežke.

Knjigarno Ateneo Grand Splendid , ki se nahaja v soseski Recoleta, je novinar Brian Clark Howard izbral za “najlepšo na svetu”.  Svojim bralcem priporoča, da obiščejo to zgodovinsko stavbo.

Nastala je kot gledališče, ki so ga odprli leta 1919, “ko je Buenos Aires cvetel kot glavno pristanišče in trgovsko središče. Poplava priseljencev, zlasti iz Evrope, je pomagala spodbuditi bogato kulturno in umetniško sceno, vključno z rojstvom tanga. 

Skozi Grand Splendid so paradirale velike osebnosti tanga, kot sta Roberto Firpo, ki je mestu posvetil pesem, in Carlos Gardel. Takrat je imela galerije s kapaciteto 500 ljudi. Zdaj v iskanju zaželenih knjig njegove prostore obišče »več kot milijon turistov na leto.«

Leta 1924 je zgodovinska postaja Radio Splendid našla svoje oddajno mesto in postala frekvenca, na kateri je debitiral mladi Gardel. Bil je kino in tudi ruševine, ko je leta 2000 zaradi krize zaprl svoja vrata. Vendar pa je nekaj mesecev kasneje veriga El Ateneo kupila prostor in postavila “najlepšo knjigarno na svetu.”

Prizorišča in luči so pustili za seboj, da bi se umaknili stotinam polic, polnih knjig z velikimi zgodbami. Grand Splendid nikoli ni izgubil svojega šarma in to se odraža v besedah ​​novinarja National Geographica. “Popotniki najdejo čudovito izkušnjo brskanja po barvitih umetelno urejenih policah v nekdanjem orkestrskem in medetažnem delu. Kavarna se nahaja na gledališkem odru, tako da si lahko predstavljate svoje ime sredi luči, ko zdrsnete v slaščičarno,” piše Howard.

Knjigarna, ki se nahaja na aveniji Santa Fe 1800 , je zatočišče miru in znanja, ki sobiva z mestnim kaosom. Vedno se je dobro sprehoditi, ustaviti, spiti kavo in prebrati dobro knjigo, priporočajo v Buenos Airesu.

Sam sem se tja zapeljal z mestnim avtobusom št. 12, tako kot je sicer mestni promet v Buenos Airesu dobro urejen, tako z linijami metroja, ki sicer niso tako razkošne in nimajo javnega brezplačnega prospekta, kot ponekod v Evropi, ali pa s številnimi, več kot 150 avtobusnimi progami.

Bistvo knjigarne je, da je ohranila vse značilnosti poprejšnjega gledališča in je večina knjig v nekdanjem parterju.

Knjigarna je precej večja od npr. Ljubljanske opere, tako da imajo knjige in obiskovalci več prostora za sprehode in iskanje po policah. Morda je slabše urejen abecedni red po atorjih, tako kot sem pred leti v Firencah v Feltrinellijevi knjigarni enostavno šel k Leposlovju, poiskal označeno črko P in potem Pahor Boris in našel kar osem njegovih knjig v italijanščini.

Tu sem poiskal Filozofijo in sicer neoznačeno abecedo, a sem vseeno prišel do Z, kjer pa sem odkril kar šest filozofskih knjig našega Slavoja Žižka, pisanega po slovensko. Knjige so bile prevedene iz angleščine.

Nisem odkril oddelka s tujimi knjigami oziroma v celoti prevladuje španščina.

V pododrju oziroma pod parterjem, kamor vodijo tekoče stopnice, je prostor za otroke in glasbo, ki pa je s posnetki VHS, CD, LP…prisotna tudi na stranskih balkonih. Nekdanji foyerji so ostali kot prostor za literarna srečanja, tiskovne konference…

Gledališče je ohranilo oder, ki je sedaj kavarna, prav tako portal, zavese, skratka vtis je, kot da lahko vsak sam odigra neko manjšo ali priložnostno literarno vlogo.

Posebnost so prve parterne lože, še ohranjene, namenjene bralcem, ki si izberejo knjige in jih tam zleknjeni v udobne fotelje, prebirajo. Ni čudno, da je bilo vse polno.

Knjigarna gotovo ni največja v Buenos Airesu in bi prej rekel, da ima več knjig naša knjigarna Konzorcij.

Precej opazno, zlasti za obiskovalca iz Evrope, je bilo dejstvo, da so bile slabo zastopane nekatere založniške vsebine, ki imajo pri nas večji pomen. Tu mislim zlasti na zgodovino likovne umetnosti, sodobno umetnost, kataloge, klasično glasbo, avtorske monografije o najbolj znanih umetnikih…Videl sem le knjižico o Mozartu in biografijo Marie Callas, ki je v Buenos Airesu nekoč nastopala.

Konzorcij ima tega več, poleg dostopnosti do teh knjig npr. v Italiji, Avstriji. Res pa je, da je bila nekoliko večja izbira katalogov in posameznih monografij v knjigarnah največjih muzejev in galerij, kot sem jih obiskal, a bi vseeno rekel, da ima Moderna galerija več zanimivih katalogov svojih razstav kot jih imata Narodni muzej lepih umetnosti – Museu Nacional das Belas Artes, ali Malba – Muzej latinskoameriške umetnosti (Museu de Arte Latino-Americano de Buenos Aires – MALBA).

Slovenski obiskovalec Buenos Airesa bo hitro opazil, da dobi med Dunajem in Milanom praktično neomejeno število knjig z omenjenimi vsebinami, medtem ko je Argentinec prikrajšan, ne glede na velikost in pomen mesta.

Evropa ima na desetine mednarodnih knjižnih sejmov, ki so nam dosegljivi, prav tako je razširjeno naročanje knjig iz tujine, mednarodni katalogi, spletne informacije, digitalizacija mnogih vsebin…

El Ateneo je lepa nostalgija, dekoracija, a knjigo prav tako hitro lahko najdeš ali pa je ne, kot kje drugje.

Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja