Tridnevni obisk ene najslavnejših puščav na svetu, to je čilenska Atacama, potrjuje predvidevanja, da je v ospredju turizem in kar se da drago trženje vseh možnih uslug. Morda so še največje presenečenje sorazmerno dobre in urejene ceste ter izraba puščava v energetske namene, to je pridobivanje električne energije s pomočjo vetrnic in sončnih kolektorjev.
Atacama, vse fotografije Marijan Zlobec
Puščava Atacama je “najbolj suho nepolarno mesto na Zemlji. Razprostira se skozi naravni regiji Norte Grande in Norte Chico v Čileju ter obsega regije Arica, Parinacota, Tarapaca, Antofagasta, Atacama in severno od regije Coquimbo. Pokriva območje približno 105.000 km², in ima dolžino skoraj 1.600 km in največjo širino 180 km. Omejuje ga Tihi ocean na zahodu in gorovje Andov na vzhodu.
Kopanje v slanem jezercu
Po podatkih Svetovnega sklada za naravo se ekoregija puščave Atacama razteza od Arice (18°24’J) do blizu La Serene (29°55’J). Združenje National Geographic Society meni, da je perujsko obalno območje prav tako del puščave Atacama.
Zgodovina puščave
Drug sestavni del te puščave ustreza ekoregiji, imenovani Puna de Atacama, ki se nahaja nad 3.500 m nadmorske višine in si deli na zahodno pobočje gorovja Andov v severnem Čileju ter vzhodno pobočje istega v severozahodni Argentini in jugozahodni Boliviji.
Vtisi so bolj prijetni kot puščavski
Ta čilenska ekoregija je bogata s kovinskimi mineralnimi viri, kot so baker (Čile je največji proizvajalec na svetu in ima 28 % svetovnih zalog), železo, zlato in srebro, pa bor, litij (Čile ima 39 % južnoameriških zalog), natrijevega nitrata in kalijevih soli. Izstopa tudi bišofita, magnezijeva sol, pridobljena iz Salar de Atacama, ki se uporablja kot sredstvo za strjevanje pri gradnji cest. Te vire izkorišča več rudarskih podjetij, kot je Codelco, največje bakreno podjetje na planetu, Lomas Bayas, Mantos Blancos in Soquimich. Je »mesto z največjim sončnim obsevanjem na planetu«, ki presega sedem kilovatnih ur na kvadratni meter, torej » kraj z največjim potencialom sončne energije na planetu.«
Slana voda
Izvor puščave sega približno tri milijone let v preteklost, ko je bila morsko dno. Glavni vzrok za njen nastanek je podnebni pojav, znan kot Föhnov učinek, ki nastane na vzhodnih pobočjih gorovja Andov. To povzroči, da oblaki pri svojem navpičnem vzponu odlagajo padavine le na eno stran gore; ko prečkajo gorovje, oblaki nimajo vode in tako ustvarijo puščavo, ki popolnoma zapre vse morebitne padavine z vzhoda. Padavine na zahodu blokirajo tudi stabilni visokotlačni sistemi, znani kot “pacifiški anticikloni”, ki ostanejo blizu obale in ustvarjajo pasate. Proti vzhodu se premikajo nevihte.
Misliš, kot da povsod dežuje
Po drugi strani pa Humboldtov tok prenaša hladno vodo z Antarktike proti severu vzdolž čilske in perujske obale, kar hladi zahodni morski vetrič, zmanjšuje izhlapevanje in ustvarja toplotno inverzijo – hladen zrak, ujet pod plastjo toplega zraka –, kar preprečuje nastanek velikih oblakov, ki povzročajo dež. Vsa vlaga, ki jo postopoma ustvarjajo ti morski vetrovi, se kondenzira vzdolž strmih pobočij obalnega gorovja, ki gledajo na Pacifik, in ustvarja zelo endemične obalne ekosisteme, sestavljene iz kaktusov, sekulentov in drugimi primerki kserofitne flore.
Za rastline je vedno prostor
Zadnji dejavnik, ki prispeva k nastanku puščave, je gorovje Andov, ki na severu tvori široko, dvignjeno vulkansko nižino, znano kot Altiplano. Tako kot na jugu gorovje Andov pomaga zajemati vlago iz Pacifika, na severu Altiplano preprečuje, da bi z vlago obremenjene nevihte iz Amazonskega bazena, ki se nahaja na severovzhodu, vstopile v Čile.
V puščavi Atacama se lahko izmerljiv dež — to je 1 mm ali več — pojavi enkrat na 15 ali 40 let — v njenem osrednjem delu so bila zabeležena obdobja do 400 let brez dežja. Vendar pa območje med januarjem in februarjem prizadene tako imenovana “visokogorska zima”, ki povzroča občasno deževje in obilne nevihte.
Dve očesi s sladko vodo
V nasprotju s koncencionalnim prepričanjem to ni najbolj suha puščava na svetu, ta naziv ustreza suhim dolinam McMurdo.
Ponoči temperatura močno niha, saj lahko na območju Ollagüe pade tudi do -25 °C , podnevi pa je v senci lahko med 25 in 50 °C. Med poletjem in zimo ni velike razlike, saj se nahaja na robu Kozorogovega tropa. Poleti je jutranja temperatura med 4 in 10 °C, najvišja pa lahko doseže 45 °C na polnem soncu. Sončno sevanje je zelo visoko v ultravioličnem spektru, zato je nujna uporaba očal in krem z UV zaščito.
Vulkani sežejo do okrog 6000 m
Relativna vlažnost zraka je v notranjosti komaj 18 %, na obali pa zelo visoka, v zimskih mesecih tudi do 98 %. Atmosferski tlak je 1017 milibarov. Obstajajo sezone vetrov v tornadih ali snežnih metežih, katerih hitrost zlahka doseže 100 km/h, običajno zabeležena opoldne.
V puščavi živi tri vrste plamencev
Njegovo rastlinstvo in živalstvo je pogojeno s suhostjo. Vegetacija na tem mestu, ki je sposobna preživeti in se prilagoditi ekstremnemu podnebju, ustreza različnim vrstam kaktusov. Orografija puščavskega ozemlja ustvarja majhne vodne luknje na tem območju, to je majhne bazene vode, ki povzročajo drugo vrsto vegetacije. Ko se količina vode poveča, poženejo vrste, kot so smaragd, pika ali matila.
Kar zadeva favno, obstaja nekaj ptic, kot so kolibriji, grlice in gologi. Pojavljajo se tudi suhe struge, znane kot “puščavske reke”, ki zagotavljajo življenjski prostor za različne vrste. Favna, ki jo lahko najdemo v teh krajih, so sove in lisice. Naš vodič nam je omenil divje osle.
Zaradi podnebnih in višinskih razmer na tem območju se živalstvo in rastlinstvo razlikujeta od sosednjih območij. Kljub dejstvu, da je območje puščava, ima lagune, znane kot Chaxa, Meniques in Puriguatin, ki predstavljajo pomembno turistično središče ter ekološko in naravno privlačnost tega ozemlja. Omogočajo rast različnih cvetlic, kot so med drugim cachiyuyo, llareta in paja brava. Nacionalni rezervat Los Flamencos se nahaja na tem območju, ki je eno najbolj obremenjenih turističnih točk.
Puščava Atacama je bila poseljena že od začetka ameriške kolonizacije. Mejnik za prve prebivalce tega območja je bilo rudarjenje, ki se je začelo pred 12.000 do 10.000 leti v rudniku železovega oksida v Taltalu v regiji Antofagasta, najstarejšem na celini. V predšpanskem obdobju je izstopala kultura Chinchorro, ki se je razvila med 5000 in 1700 pr. Kr. Bila je prva na svetu, ki je umetno mumificirala svoje mrtve. Poleg tega je bilo to ozemlje naseljeno z etničnimi skupinami kot Atacamenos. Obvladovalo ga je gospostvo Chucuito pod imenom Collesuyo in kasneje inkovsko cesarstvo kot Collasuyo.
Vulkani so najraje v oblakih
Najbolj sušna regija se je med kolonijo imenovala “despoblado de Atacama” . Po špansko – ameriških vojnah za neodvisnost in zaradi netočnosti kraljevih dokumentov je bilo območje v sporu, dokler z mejnimi pogodbami iz let 1866 in 1874 regija uradno ni postala ozemlje Bolivije.
Vulkan
Kljub podpisanim pogodbam sporov ni bilo mogoče rešiti. 14. februarja1879 je prišlo do čilskega izkrcanja v Antofagasti, ki je začelo vojaške akcije proti Boliviji. Leta 1873 je bila podpisana pogodba o obrambnem zavezništvu Peruja in Bolivije, zaradi katere je Čile obema napovedal vojno 5. aprila1879, s čimer se je uradno začela pacifiška vojna, ki se je končala leta 1884 z zmago Čila, sledila je pogodba iz Ancone s Perujem in pakt o premirju z Bolivijo. Po spopadu je Čile pridobil nadzor nad do takrat bolivijskim departmajem Litoral, perujskim departmajem Tarapaca in perujsko provinco Arica ter tako pridobil popoln nadzor nad puščavo Atacama, ki si jo je prej delil z Bolivijo in Perujem.
Vtis vendarle je, kot da ni tako suho
Puščava Atacama velja za najboljše mesto na planetu za opazovanje nebesnega svoda in razvijanje astronomije: njena višina glede na morsko gladino, redka oblačnost, skoraj neobstoječa vlažnost zraka… povzročajo veliko vidljivost našega nočnega neba. Zaradi tega se na tem mestu nahaja več kot ducat observatorijev, med njimi Paranal (VLT), najnaprednejši in najmočnejši astronomski kompleks na planetu, ALMA pa je največji astronomski projekt na svetu. Čile ima 40 % svetovnega astronomskega opazovanja, a se to še poveuje in bo doseglo 70 %.
Namakanje, ne plavanje
Marijan Zlobec