Slovenska matica pripravlja ob stoletnici rojstva dr. Franceta Bučarja, pomembnega slovenskega politika, državnika, družbenega analitika in avtorja več knjig o slovenskem spreminjanju in prehajanju iz političnega monolitizma v demokratično pluralnost, celodnevni simpozij. Potekal bo 2. februarja – na Bučarjev rojstni dan – ob 9. uri v dvorani Slovenske matice. Dogodek bo sneman in pozneje dosegljiv na strani YouTube Slovenske matice. Simpozij poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Dr. Bučar je v slovenskem parlamentu 25. junija 1991 razglasil sklep o ustanovitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije, kar je bilo pospremljeno s stoječimi ovacijami. Dogodek je podprla Mestna občina Ljubljana.
Otvoritvena nagovora bosta imela dr. Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice, in Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije.
Simpozij bo imel več tematskih sklopov.
Življenjske zgodbe
Moderator: Jure Gašparič
Edvard Kovač
France Bučar in »Trnovski krog«
Boris A. Novak
Bučarjevo javno angažiranje v uredniških in društvenih krogih
Ali Žerdin
Omrežje nastajajoče slovenske opozicije in krogi Franceta Bučarja
Niko Toš
Srečevanja s Francetom Bučarjem – in njegova zadnja … knjiga
Bučar kot politik
Moderator: Peter Vodopivec
Aleš Gabrič
France Bučar v vodstvu Slovenske demokratične zveze
Jure Gašparič
Poslanec in predsednik Državnega zbora France Bučar
Miro Cerar
Vloga Franceta Bučarja pri nastajanju slovenske ustave
Andrej Rahten
Obnovitelj panevropskega gibanja na Slovenskem
Spomenka Hribar
Bučarjev odnos do slovenske narodne sprave
Bučarjevo znanstveno delo
Moderator: Aleš Gabrič
Janez Kranjc
Bučar na Pravni fakulteti
Rajko Pirnat
Bučarjev prispevek k upravni znanosti
Tine Hribar
Bučarjevo stališče do arbitražnega sporazuma
Igor Kovač
Bučar in sistemska teorija
Dr. France Bučar (2. 2. 1923 – 21. 10. 2015), slovenski politik, partizan, poslanec in pravnik, je bil eden najvidnejših slovenskih intelektualcev. Od leta 1964 je bil zaposlen kot profesor za javno upravo, vse do leta 1978, ko je moral zapustiti univerzo (po odločitvi CK KPS zaradi “pomanjkanja moralno-političnih kvalitet”).
Na prvih demokratičnih volitvah v Slovenijo je bil izvoljen v parlament in sodeloval pri sestavljanju nove vlade ter kasneje tudi ustave. Med drugo svetovno vojno je bil kot dijak najprej zaprt s strani Italijanov in nato še Nemcev. Po pobegu iz Nemčije pa se je pridružil NOB. Bil je predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990-1992 in tako eden vodilnih osebnosti slovenske osamosvojitvene vojne.
Leta 1992 je bil izvoljen v prvi Državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles: Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (predsednik), Odbor za mednarodne odnose in Odbor za obrambo. Leta 1994 je neuspešno sodeloval na lokalnih volitvah za župana Ljubljane.
Bil je eden od avtorjev 57. številke Nove revije pa znameniti potnik v Strasbourg, zaradi česar si je prislužil naziv »narodni izdajalec«. Bil je prvi delegat med 240 demokratično izvoljenimi v republiško skupščino, tisto skupščino, ki je ustvarila zakonodajne podlage za samostojno Slovenijo, in tisto, ki je po Bučarjevih besedah, izrečenih ob inavguraciji, končala državljansko vojno. Tlakoval je pot novi ustavi Republike Slovenije in velja za njenega očeta. Umrl je leta 2015 v 92. letu starosti.
Marijan Zlobec