Festival Ljubljana v novo leto vstopa s 6. koncertom Mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi, ki obeležuje že 30. sezono. V četrtek, 5. januarja, bomo ob 19. uri v Viteški dvorani Križank v prvem delu večera prisluhnili Erazmu Žganjaru na kljunasti flavti, ki ga bo spremljala čembalistka Eva Dolinšek, v drugem delu pa nam bo zaigral Trobilni kvintet Neobrass, ki ga sestavljajo trobentarja Jernej Maček in Kristjan Zupan, hornist Marko Arh, pozavnist Žan Kopše in tubist Uroš Menegatti.
Erazem Žganjar, foto Festival Ljubljana
Erazem Žganjar, rojen leta 2002, se je začel glasbeno izobraževati leta 2009 na Glasbeni šoli Kranj pod mentorstvom prof. Mojce Zaplotnik in kasneje prof. Špele Lotti Knoll. Leta 2014 se je udeležil Mednarodnega glabenega tekmovanja Svirel in se s prejetimi 99,5 točke kot zmagovalec svoje kategorije uvrstil med finaliste in osvojil drugo mesto. Leta 2016 se je udeležil 45. državnega tekmovanja TEMSIG, prejel zlato plaketo in prvo nagrado. Leta 2018 je na GŠ Kranj izvedel svoj prvi samostojni recital in konec šolskega leta 2017/18 za svoje umetniško udejstvovanje prejel veliko nagrado Glasbene šole Kranj. Od šolskega leta 2018/19 je študij kljunaste flavte nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Mateje Bajt. Pod njenim mentorstvom je v istem šolskem letu na 48. tekmovanju TEMSIG v kategoriji II.a prejel zlato plaketo ter prvo nagrado. Nastopil je na številnih internih in javnih koncertih KGBL, tako solistično kot v različnih komornih zasedbah.
Erazem Žganjar, foto Mateja Jordovič Potočnik
Večkrat je sodeloval tudi pri maturitetnih nastopih dijakov. Leta 2020 in 2021 sta z Evo Majcen, bivšo dijakinjo KGBL in študentko AG, v okviru mojstrskega tečaja Festivala Radovljica pripravila samostojni recital v Baročni dvorani graščine. Junija 2021 je z odliko predčasno opravil maturo iz predmeta glasba ter prejel vse možne točke na maturitetnem nastopu. Uspešno je opravil sprejemne izpite na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Prav tako mu je KGBL za umetniško uveljavljanje v šolskem letu 2021/22 dodelil Škerjančevo nagrado. Tudi na 51. tekmovanju TEMSIG je v kategoriji III.a prejel zlato plaketo in prvo nagrado. Še istega leta pa je bil izbran med zmagovalce razpisa Mladi upi 2022.
Erazem Žganjar, foto Festival Ljubljana
Letos se je po vsej Sloveniji predstavil tudi s komorno skupino, s katero je koncertiral na mnogo prireditvah in glasbenih ciklih, kot so Glasbena mladina ljubljanska, Slovenski glasbeni dnevi, Solo e da camera in drugi. Redno se udeležuje seminarjev pri priznanih profesorjih, kot so Mateja Bajt, Helge Stiegler, Anne-Suse Enssle, Una Košir, Katharina Lugmayr, Matthijs Lunenburg in drugi.
Eva Dolinšek, foto Festival Ljubljana
Čembalistka Eva Dolinšek je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Egonu Mihajloviću. Zaradi izjemnih umetniških dosežkov in izkazane odličnosti magistrskega izpita je leta 2015 prejela diplomo summa cum laude. Njena aktivnost oživljanja in raziskovanja stare glasbe se nadaljuje s številnimi solističnimi in komornimi koncerti v okviru abonmajev, strokovnih predavanj. Od leta 2011 je umetniška vodja baročne komorne skupine Musica nucis. Leta 2018 je postala asistentka za čembalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Eva Dolinšek, foto Marijan Zlobec
Poleg udeležb na poletnih šolah pri priznanih profesorjih svoje znanje redno nadgrajuje pri mednarodno priznanem francoskem čembalistu in dirigentu Christophu Roussetu (FR). Leta 2016 je izdala svojo prvo zgoščenko z naslovom BAROK. Je nagrajenka več mednarodnih tekmovanj. Na tekmovanju TEMSIG 2019 je dobila posebno priznanje žirije kot čembalistka za umetniško podporo tekmovalki Marjanci Jocif v kategoriji kljunasta flavta.
Trobilni kvintet Neobrass, foto Festival Ljubljana
Trobilni kvintet Neobrass sestavljajo študentje ljubljanske Akademije za glasbo, in sicer trobentarja Jernej Maček in Kristjan Zupan iz razreda prof. Franca Kosma, hornist Marko Arh, ki je študiral v razredu prof. Boštjana Lipovška, pozavnist Žan Kopše, ki se izobražuje pri prof. Dušanu Kranjcu, in tubist Uroš Menegatti, študent drugega letnika v razredu prof. Rolanda Szentpálija. Kvintet je pod mentorskim vodstvom prof. Jureta Gradišnika leta 2019 na tekmovanju TEMSIG prejel zlato priznanje in osvojil prvo mesto v najvišji starostni kategoriji. Leta 2020 so se v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije s koncerti predstavili v Ljubljani, Celju, Kopru ter Slovenskih Konjicah. Nastopili so tudi na več pomembnih slavnostnih dogodkih, kot so sprejem britanskega princa Edwarda, 200-letnica Narodnega muzeja v Sloveniji ter koncerti v okviru Festivala Ljubljana.
Program:
Giovanni Battista Fontana: Sonata št. 6
Pierre Danican Philidor: Suita št. 5, op. 1
Francoski glasbeniki s Philidorjem
Antonio Vivaldi: Koncert za kljunasto flavto v C-duru, RV 443
***
Jacobus Gallus, prir. Andrej Misson: Ecce, quomodo moritur justus (za trobilni kvintet)
Victor Ewald: Kvintet za trobila št. 3 v Des-duru, op. 7
Victor Ewald je bil ruski skladatelj, ki se je rodil v Sankt Peterburgu leta 1872 in je kasneje postal član elitne skupine ruskih glasbenikov, znanih kot gospodje glasbeniki, ker je bila glasba njihova strast in poklic. Kot mnogi drugi v skupini je imel tudi Ewald formalno glasbeno izobrazbo, ki jo je pridobil na konservatoriju v St. Peterburgu. Ewald se je tja vpisal, ko mu je bilo leta 1872 komaj dvanajst let.
Za tiste, ki ne poznate Sanktpeterburškega konservatorija; Anton Rubinstein je ustanovil to veliko institucijo leta 1861. Za Rusijo je bila prva te vrste. Medtem ko je bil na konservatoriju, je Ewald študiral kompozicijo in harmonijo, pa tudi instrumentalno učenje klavirja, roga, violončela in korneta. Njegov učitelj violončela, Karl Davidov, ga je spodbujal, naj nadaljuje s svojo strastjo ob vsaki možni priložnosti vse življenje. Dober nasvet, ki ga je vneto upošteval.
Zahvaljujoč Davidovu in njegovim učenjem, se je Ewald kmalu pridružil izjemni skupini glasbenikov, ki so v tistem obdobju, čeprav so veljali za amaterje, pomembno prispevali k razvoju nacionalnega stila glasbe v Rusiji. Do takrat sta tako glasbeno poučevanje kot glasbeno prakso večino 19. stoletja prevladovala predvsem germanska tradicija. In Ewald je kmalu postal eden najbolj vsestranskih in aktivnih članov skupine zaradi resnega zanimanja za avtohtone ljudske pesmi, ki jih je delil z drugimi člani.
Sprva je to izjemno skupino strastnih glasbenikov ustanovil ustanovitelj ruske glasbene založbe Mitrofan Petrovič Beljajev (Mitrofan Petrovitch Belaieff), ki je dobila ime po ustanovitelju. Ob petkih zvečer so se člani srečevali na njegovem domu za veličastno muziciranje in živahne pogovore. Ona petkova večerna glasbena srečanja so kmalu postala znana kot Les Vendredis in poleg Ewalda so se jih udeležili nekateri uveljavljeni skladatelji, ki so si delili kanček skupnega glasbenega pomena. Med njimi so bila imena, kot so Sergej Tanajev, Peter Iljič Čajkovski, Nikolaj Rimski-Korsakov, Aleksander Borodin, Modest Musorgski, César Cui, Aleksander Skrjabin in Mili Balakirev. Skupina je bila takrat znana kot Mogočna peščica in so se dopolnjevali tako kot posamezniki kot nadvse nadarjena skupina glasbenikov.
Na Ewaldovo glasbeno življenje so močno vplivala tista petkova večerna srečanja in Beliaeffov pomen je bil veliko pomembnejši kot zgolj kot gostitelj in organizator večerov. Podobno kot Davidov je tudi Ewalda in ostale člane spodbujal k sodelovanju na koncertih, pa tudi v godalnem kvartetu, kjer je Ewald igral violončelo, on pa violo. Ewald je v tem četrtletju dejansko nadaljeval kot violončelist 16 let. Njihov kvartet je v poznem 19. stoletju veljal za najvplivnejšo skupino v celotnem Sankt Peterburgu in govorilo se je, da se jim ruski obiskovalci koncertov lahko zahvalijo za uvedbo prevladujoče kvartetne literature tistega časa v njihovo glasbeno življenje.
Kljub svoji glasbeni genialnosti je bil Ewaldov izbrani poklic pravzaprav gradbeni inženir. Ewald je blestel pri svojem delu in leta 1900 je bil imenovan na fakulteto Inštituta gradbenih inženirjev (ICE) kot vodja in profesor gradbenih materialov. Večina članov njegove glasbene skupine je podobno kot Ewald delala tudi v drugih poklicih. Korsakov je bil mornariški častnik, Balakirev je bil železniški uradnik, Cuis je bil inženir in vojak, Musorgski je bil častnik cesarske garde, Borodin pa kemik.
Za zgodovinsko dejstvo velja, da je Ewald svoje štiri kvintete napisal med muziciranjem s svojimi glasbenimi sodobniki in prijatelji v Mogočni peščici. Ali so bili ti kvinteti prvotno predstavljeni kot trobilni kvinteti ali godalni kvarteti, še vedno ostaja odprto vprašanje, na katerega je treba odgovoriti. Menijo pa, da so nastajali petindvajset let. V času svojega življenja je Ewald izdal le enega od svojih trobilnih kvintetov, in sicer Trobilni kvintet v b – molu.
Poleg veličastnega igranja in komponiranja je Ewald izdajal in zbiral tudi ruske ljudske pesmi. In do danes mu bodo trobilci za vedno hvaležni za njegovo serijo štirih kvintetov, ki so stalnica repertoarja trobil in predstavljajo literaturo romantičnega sloga tega obdobja. (Po Wikipediji).
Marijan Zlobec