Sveti Štefan, ki v Braziliji ni praznik, a je padel na ponedeljek, ko so mnogi muzeji in galerije zaprti, je ponudil ogled slavne Kraljeve knjižnice portugalske literature s svojo še slavnejšo čitalnico v sami avli.
Knjige zares od vrha do tal, vse fotografije Marijan Zlobec
Institucijo je leta 1837 ustanovila skupina triinštiridesetih portugalskih priseljencev, političnih beguncev, za promocijo kulture med portugalsko skupnostjo v takratni prestolnici imperija. To je bilo prvo društvo te skupnosti v mestu.
Štirje kipi na fasadi prikazujejo Pedra Alvareza Cabrala, Luisa de Camoesa, Infanta D. Henriqueja in Vasca da Gamo
Sedanja stavba sedeža , ki jo je zasnoval portugalski arhitekt Rafael da Silva e Castro, je bila zgrajena med letoma 1880 in 1887 v neomanuelinskem slogu. Ta arhitekturni slog spominja na razkošen gotsko-renesančni slog, ki je prevladoval v času portugalskih odkritij, znan kot manuelin na Portugalskem, ker je sovpadal z vladavino kralja Manuela (vladal med 1495 in 1521).
Cesar D. Pedro II. (1831–1889 ) je 10. junija 1880 položil temeljni kamen stavbe, njegova hči, princesa Isabel, pa jo je skupaj s svojim možem, grofom d’Eu, slavnostno odprla 10. septembra 1887.
Pedro Alvarez Cabral
Fasado velike čitalnice, ki jo je navdihnil samostan Jeronimos v Lizboni, je obdelal Germano Jose Salle v kamnu lioz v Lizboni in jo z ladjo pripeljal v Rio. Štirje kipi, ki jo krasijo, prikazujejo Pedra Alvareza Cabrala, Luisa de Camoesa, Infanta D. Henriqueja in Vasca da Gamo.
Čitalniški lestenec
Fasadni medaljoni prikazujejo pisatelje kot so Fernao Lopes, Gil Vicente, Alexandre Herculano in Akmeida Garrett.
Zunajnost od blizu
Notranjost sledi neomanuelinskemu slogu tudi pri vratih, lesenih policah za knjige in spominskih obeležjih. Strop čitalnice ima čudovit lestenec in strešno okno v železni konstrukciji, prvi primer te vrste arhitekture v Braziliji. Dvorana ima tudi čudovit spomenik iz srebra, slonovine in marmorja (Oltar domovine), visok 1,7 metra, ki slavi dobo odkritij, ki ga je v Casa Reis & Filhos v Portu izdelal zlatar António Maria Ribeiro in ga pridobil l. 1923 s strani kraljevega kabineta.
Pečat kraljevega kabineta na stari izdaji Os Lusíadas
Knjižnica Real Gabinete, odprta za javnost od leta 1900, ima največjo zbirko portugalskih del zunaj Portugalske. Med približno 350.000 zvezki, domačimi in tujimi, so redka dela, kot je kopija ” princeps ” izdaje Os Lusiadas de Camões (1572), Odloki D. Manuela (1521), Capitolos de Cortes and Leys (1539), Resnične informacije o deželah Prester Joama, po besedah, ki jih je videl in napisal duhovnik Francisco Alvarez (1540) – Verdadeira informaçam das terras do Preste Joam, segundo vio e escreveo ho padre Francisco Alvarez, rokopis komedije” Ti, samo ti, čista ljubezen ” – Tu, só tu, puro amor Machada de Assisa in mnoga druga. Letno prejme približno šest tisoč naslovov iz Portugalske. Tu je tudi pomembna zbirka slik Joseja Malhoe, Carlosa Reisa, Oswalda Teixeire, Eduarda Malte in Henriqueja Medine. Dnevno jo v povprečju obišče okrog 150 aktivnih uporabnikov ter več sto obiskovalcev na ogedih čitalnice.
Kraljevi kabinet ureja revijo Convergência Lusíada (semester) in promovira tečaje književnosti, portugalskega jezika, zgodovine, antropologije in umetnosti, ki so namenjeni predvsem študentom.
Zgodovina Brazilske literarne akademije je povezana z zgodovino kraljevega kabineta, saj je bilo prvih pet uradnih zasedanj Akademije pod predsedovanjem Machada de Assisa tukaj.
5. julija 1946 je bil imenovan za častnika Kristusovega vojaškega reda, 19. avgusta 1947 za poveljnika Reda dobrohotnosti, 9. aprila 1981 je bil povišan v častnega člana vojaškega reda Kristusa in 13. julija 1990 je bil imenovan za častnega člana Ordem Militar de Sant’lago da Espada.
Julija 2014 je bila knjižnica uvrščena na 4. mesto med 20 najlepšimi knjižnicami na svetu po izboru revie Time. Publikacija je izpostavila njeno zgodovino, arhitekturo in bogato zbirko luzofonskih del.
(Po uradnih predstavitvah)
Marijan Zlobec