Slovenska matica pripravlja gostovanje na avstrijskem Štajerskem, ki bo v četrtek, 3. novembra, ob 19. uri v Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu. Osrednja tema bo pogovor o knjigah Slovenske matice, ki so bodisi v slovenščini ali nemščini oz. dvojezično izšle v zadnjem času. Slovensko matico bo uvodoma predstavil njen predsednik dr. Aleš Gabrič.
Naslovnica
Pogovor bo tekel o knjigah: Klemen Jelinčič Boeta, Jeziki in ljudstva Evrope, Lidija Matthews Zwitter Pisma iz Londona 1939-1946 in Brane Senegačnik, Gespräche mit Niemandem (Pogovori z nikomer). O delu Jeziki in ljudstva Evrope bo spregovoril avtor Klemen Jelinčič Boeta, o Pismih iz Londona pa dr. Aleš Gabrič. Poezijo Braneta Senegačnika bo predstavila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc. Dogodek soorganizirajo Klub slovenskih študentov in študentk Gradec, Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, Kulturno društvo Člen 7, Slovenska čitalnica in Slovenska matica.
Klemen Jelinčič Boeta, Jeziki in ljudstva Evrope
Jeziki in ljudstva Evrope je izčrpno in natančno zasnovan leksikon, v katerem avtor naniza 212 gesel, od tega je 201 jezikovno geslo, dodanih pa je še 11 nacionalnih gesel. Avtor prikazuje zgodovino in sedanji položaj narodov in jezikov Evrope, vsako geslo pa je opremljeno tudi s podatkom o zgodovinsko prevladujoči verski pripadnosti članov skupnosti. Dodana vrednost monografije je bogastvo statističnih podatkov, ki omogočajo dobro predstavo o številčni moči in razprostranjenosti posameznih skupnosti, uporaben pripomoček knjige pa so tudi zemljevidi in seznam najpomembnejših virov in literature. Po njem bodo brez dvoma s pridom posegali zgodovinarji, jezikoslovci, sociologi, teologi, geografi in sploh vsi, ki jih zanimajo korenine ter podoba jezikovne in kulturne pestrosti stare celine.
Brane Senegačnik, Gespräche mit Niemandem/Pogovori z nikomer
Mohorjeva založba, Celovec je v sozaložništvu s Slovensko matico pripravila dvojezično izdajo pesniške zbirke Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer. Delo, ki je prejelo Nagrado Prešernovega sklada 2021, je v nemščino prevedel Boštjan Dvořak.
Lirična poezija nastaja tedaj, kadar zmanjka besed, ker je to, kar doživljamo, pregosto, preživo, pregloboko. Takrat iz doživljanja samega vzniknejo velika, največja vprašanja: o izvoru, o ljubezni, o smrti, o smislu. Mitična in obenem osebna vprašanja, ki prodirajo skozi vso resničnost do nedoumljivega; skozi katera nedoumljivo proseva v naš zgodovinski in vsakdanji tu in zdaj. Vprašanja, ki so zmeraj: zmeraj drugačna in zmeraj ista. Tedaj nam pomeni ne zadostujejo, potrebujemo ritme, zvočne figure in podobe, ki vzgibljejo čute, spomin in domišljijo. Zahtevne, kompleksne tradicionalne oblike, njihovo subtilno prenavljanje in »prevajanje v naš čas« v zbirki Pogovori z nikomer imajo natanko ta namen. Lirična poezija namreč ni samo za branje, temveč tudi za poslušanje in predvsem za doživljanje: tega, česar se dotika, namreč ni mogoče izreči, ampak le doživljati. Mogoče se nikjer drugje ne počutimo tako neprestopno sami kot ob teh vprašanjih in nikjer ne čutimo globlje potrebe po pogovoru. Tak pogovor, v katerem gre do konca zares, je lirična poezija: njene besede so izrečene v tišino, iz katere so prišle. Sozaložnik je Mohorjeva založba, Celovec
Lidija Matthews Zwitter, Pisma iz Londona 1939-1946
Knjiga predstavlja pomemben prispevek k poznavanju medvojne slovenske zgodbe, ker jo prikazuje z druge, doslej manj znane perspektive, s pisanjem Slovenke, živeče v tujini. Pravnica Lidija Zwitter je od leta 1933 živela v Londonu. Leta 1939 je začela pisati za Prosveto, list ameriških Slovencev. V Pismih iz Londona je poleg orisov dogajanja v britanski metropoli med vojno precej spominov, razmišljanj o domačih krajih pa tudi o posledicah vojne za ves svet. Uvod v življenjsko zgodbo avtorice pisem je pripravila njena nečakinja Anja Dular in tako dokončala delo, ki ga je pred desetletji začel njen oče, Lidijin brat, slovenski zgodovinar Fran Zwitter, med vojno direktor partizanskega Znanstvenega instituta, po vojni mdr. rektor Univerze v Ljubljani, član SAZU in podpredsednik Slovenske matice.
Slovenska matica vabi še na predstavitev knjige Koroški plebiscit – 100 let kasneje, ki bo zaključil srečanje v Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu.
Zbirka Odstiranja
Koroški plebiscit – 100 let kasneje (uredil Danijel Grafenauer)
Znanstvena monografija s prispevki slovenskih in avstrijskih avtorjev ter enega madžarskega osvetljuje dogodke izpred 100 let v času koroškega plebiscita, a posega tudi v poznejši čas. Dotika se mitologizacije dogodkov, kulture spominjanja in znanstvenih diskusij o plebiscitu vse do refleksije na dogodke ob obeleževanju 100. obletnice plebiscita leta 2020 na Koroškem. V ospredju je bilo zanimanje za prebivalce in deželo Koroško. Poudarek je bil na identiteti in raznolikosti avstrijske Koroške, v neprimerno večji meri kot kadarkoli prej so bili v načrtovanje in izvedbo prireditev vključeni tudi koroški Slovenci. Monografija tako usmerja pogled v preteklost in v družbena izhodišča za prihodnost. Z interdisciplinarnimi pogledi odstira kopreno iz nekaterih manj znanih dogodkov in procesov, ki se nanašajo na vzroke in posledice koroškega plebiscita, skozi orise mitologizacije čezmejne zgodovine pa pojasnjuje, koliko so ti prispevali k odnosom med obema narodoma. Monografija je prvi zaokrožen pogled na pomembno zgodovinsko obdobje v slovenskem prostoru po letu 1970. Sozaložnik je Inštitut za narodnostna vprašanja. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec