Ljubljanska Cukrarna napoveduje prihodnji četrtek, 29. septembra, prihod v Ljubljano na svojo razstavo enega najslavnejših še živečih italijanskih umetnikov Michelangela Pistoletta (1933). To sicer ne bo njegova prva udeležba na kakšno razstavi pri nas, saj je v preteklosti že bil, na primer na Mednarodnem grafičnem bienalu, ko ga je vodil še Zoran Kržišnik. Bil je tudi nagrajen. V tem času se je Pistoletto seznanil z več slovenskimi umetniki in z njimi vzdrževal vsaj občasne stike.
Michelangelo Pistoletto v svoji umetniški akciji, foto umetnikov arhiv
Kot so sporočili iz Cukrarne, bu odprtje razstave, kot rečeno, v četrtek, 29. septembra, ob 19. uri. To bo, kot poudarjajo organizatorji, samostojna razstava enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja, Michelangela Pistoletta.
Umetnikovo ustvarjanje z zrcali
Pregledna razstava z naslovom Četrta generacija zajema velik del umetnikovega ustvarjalnega opusa in prinaša vpogled v ključna obdobja njegovega tvornega umetniškega delovanja od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, s poudarkom na njegovem »temnem« obdobju; slednje je služilo kot izhodišče za koncept, izbor del in dramaturgijo razstave v Cukrarni, ki je nastala v sodelovanju z Zerynthio, centrom za sodobno umetnost iz Rima.
Michelangelo Pistoletto – Eleven Less One, 2014
Na dan razstave bo ob navzočnosti umetnika Michelangela Pistoletta, kustosinje razstave ter umetniške voditeljice Cukrarne, Alenke Gregorič, direktorja MGML, Blaža Peršina, predstavnikov Zerynthie, Dore Stiefelmeyer in Maria Pieronia, ob 11. uri, v avli potekala novinarska konferenca.
Umetnik v akciji
Umetniška dvojica iz Rima: Dora Stiefelmeier in Mario Pieroni sta v Ljubljani že bila, in sicer pred kakimi dvajsetimi leti sta pripravila italijansko gostujočo razstavo v Moderni galeriji, ko je bila direktorica Zdenka Badovinac. Takratni italijanski veleposlanik pa je bil Norberto Cappello.
Venera cunj (1967)
On mi je iz Rima prvi sporočil, da pridejo vsi iz Rima in da bi se v Ljubljani spet rad srečal z mnogimi znanci in prijatelji, s katerimi je navezal stike med svojim diplomatskim delom v Sloveniji.
Tretji paradiž
Naslov razstave Četrta generacija v središče postavlja čas, ki je pomembno zaznamoval umetnikovo prakso. V drugem nadstropju galerije bodo predstavljena dela redko predstavljenega obdobja, ki ga je umetnik poimenoval Umetnost bede. Poleg risb, slik in skulptur bo na gled tudi in situ narejena črna poslikava, ki so jo za galerijo na sedemdesetmetrski steni pod umetnikovim vodstvom izdelali študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Michelangelo Pistoletto v akciji
V prvem nadstropju galerije bodo prikazane njegove morda najprepoznavnejše Zrcalne slike, od avtoportreta iz leta 1961 do najnovejših del, prav tako Minus objekti (1965–1966), s katerimi je nakazal prve tendence gibanja arte povera, dela, ki sodijo med ikonične objekte omenjenega gibanja, kot je na primer Venera cunj (1967), in bele skulpture iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstava se zaključi s projektom Tretji paradiž, ki od leta 2003 zaseda središčno mesto v umetnikovem ustvarjanju. Za projekt značilen simbol je preoblikovan matematični znak za neskončnost, s katerim umetnik reflektira raznolike medčloveške odnose, opozarja na potrebo po sožitju in prevzemanju odgovornosti posameznika do sočloveka in narave ter hkrati postavlja življenje v center neskončnosti.
Tretji paradiž
Michelangelo Pistoletto je v zgodovino umetnosti zapisan kot eden najvidnejših predstavnikov t. i. revne umetnosti, arte povera. Italijansko gibanje, katerega ime je leta 1967 skoval italijanski teoretik, kritik in kustos Germano Celant je nastalo kot napad na vrednostne paradigme takratnega političnega, ekonomskega in umetnostnega sistema ter prineslo odklon od tradicionalnih materialov in metod v umetnosti. In prav Pistolettovi Minus objekti pomenijo prve korake v smeri upiranja ustvarjanju komercialno uspešnih prodajnih artiklov za galerije tedanjega časa, saj je umetnik v svoje delo vnesel radikalen odmik od pričakovanj in zahtev takratnega trga. Že leto po omenjeni seriji del je nastalo eno najbolj emblematičnih del gibanja arte povera, njegova Venera cunj (1967).
Michelangelo Pistoletto
Michelangelo Pistoletto je tako s projekti kot s svojim intelektualnim delom in povezovalnim duhom odločno zaznamoval italijanski in mednarodni kulturni prostor. Leta 1998 je v rodni Bielli ustanovil fundacijo Cittadellarte, ki združuje različna področja umetniškega ustvarjanja, izvaja rezidenčni program ter razstavne in druge dejavnosti, z vzpostavljanjem komunikacije med lastno dejavnostjo in družbenim dogajanjem pa tvori trdno vez med umetnostjo in življenjem.
Michelangelo Pistoletto – Trije obešeni otroci, Milano, 2021, fotografija na zrcalu, foto Oak Taylor-Smith
V svojih delih želi Pistoletto zaplesti gledalca v neposreden dialog z umetnostjo in ga aktivno vključiti v kompozicije, predvsem pa spodbuditi premislek o času. O tistem, ki je minil in ga predstavljajo figure, ujete v zrcalu, in tistem, ki je zajet v našem pogledu. Temne površine risb, slik, skulptur in zidu v drugem nadstropju delujejo kot nekakšna breztežnostna telesa ter ustvarjajo občutek črne neskončnosti, hkrati pa neustavljivega gibanja nekje onkraj, srkanja svetlobe in neskončne oddaljenosti. Sodobnost je ujeta onkraj časa, prostor je skrčen in ustvarja občutek praznine.
Razstava v Bielli
Za umetnika značilno raziskovanje časovnosti vsebuje v delih ujeto preteklost, gledalčevo sedanjost in skupno prihodnost, ki jo naznanja simbol Tretjega paradiža, angažiranega projekta, s katerim umetnik spodbuja družbene razprave in ponazarja silnice preobrazbe družbe. (Po tiskovnem sporočilu).
Michelangelo Pistoletto
Za italijanska goste bo odritje Cukrarne kot zanje povsem novega razstavišča velika priložnost tudi za morebitna sodelovanja na mednarodni ravni tudi za naprej. Omenjeni tandem namreč sodeluje z več državami, samo italijansko likovno sceno pa odlično pozna, saj deluje na njej že desetletja.
Michelangelo Pistoletto
Marijan Zlobec