Slavni španski tenorist Plácido Domingo, po materini strani sicer baskovskega rodu, se vrača na 70. Ljubljana Festival s prav posebnim glasbenim programom posvečenim zarzueli. Naslov koncerta v Poletnem gledališču v Križankah, v sredo, 31. avgusta, ob 20.30, bo Noche espaola ali Španska noč. Ob Plácidu Domingu, ki sedaj poje kot baritonist, bo nastopila še sopranistka María José Siri, spremljal ju bo simfonični orkester Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Jordija Bernàcerja. Domingo bo tako spoznal tri glavna prizorišča Ljubljana Festivala, enkrat poprej pa je nastopil v športni dvorani v Stožicah, a ne v okviru prireditev ljubljanskega mednarodnega festivala.
Plácido Domingo, foto Festival Ljubljana
Plácido Domingo se vrača v Ljubljano po že dveh nastopih, ko je pel na Kongresnem trgu na 69. Ljubljana Festivalu in dirigiral v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na 67. Ljubljana Festivalu. To je potemtakem že njegov tretji nastop v okviru Ljubljana Festivala. Lani je skupaj z Domingom nastopila slovenska sopranistka Sabina Cvilak, poleg nje pa še sopranistka Saioa Hernández, Simfonikom RTV Slovenija pe je prav tako dirigiral Jordi Bernàcer.
Plácido Domingo v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Domingo se je z zarzuelo srečeval in jo interpretiral vse življenje, tako je v zadnjem času pripravljal celovečerne nastope z zarzuelo npr. na festivalu v Orangeu ali v operi v Monte Carlu. Posebej odmevna sta bila večera v Berlinu in na Dunaju.
Plácida Dominga je največja živa legenda svetovne opere
Španskega baritonista, enega in edinega Plácida Dominga, poznamo kot člana legendarne zasedbe treh tenorjev (Domingo, Carreras, Pavarotti), ki so bisere operne literature z najbolje prodajanimi albumi klasične glasbe približali širšemu krogu ljubiteljev glasbene umetnosti, v dolgoletni karieri pa je na svoj repertoar nanizal več kot 150 vlog glasbenega gledališča. Ob tej priložnosti se mu bo na odru pridružila sopranistka María José Siri, ki se je rodila v Urugvaju in se v umetnosti petja urila na Pariškem konservatoriju ter na Dunaju. Umetnico odlikujejo liričnost in čustvenost glasu, prepričljiva igra ter celostna umetniška avtoriteta, kot so jo imele pevke preteklih obdobij. Z Orkestrom Slovenske filharmonije in španskim dirigentom Jordijem Bernàcerjem, ki je študij dirigiranja v Valencii nadgradil z uspešno končanim študijem na Dunaju ter se v dirigentski umetnosti uril kot asistent Lorina Maazela, bodo predstavili odlomke na Slovenskem redkeje slišanih zarzuel, španskih glasbeno-gledaliških iger z glasbenimi točkami (uverture, instrumentalne medigre, arije, ansambli …), kot sta jih pisala španska skladatelja Moreno Torroba in Ruperto Chapí.
Sabina Cvilak in Plácido Domingo plešeta na Kongresnem trgu, foto Marijan Zlobec
Poslušali bomo arije ioz najslavnejših zarzuel, kot so La boda de Luis Alonso, La del soto del parral, Los claveles, Los gavilanes, La revoltosa, La tabernera del puerto, Luisa Fernanda, La del manojo de rosas, El Gato Montés, La leyenda del beso, Doña Francisquita, pa tudi iz opere Goyescas in baleta Trirogeljnik.
Program:
Gerónimo Giménez: Intermezzo iz zarzuele La boda de Luis Alonso
Reverian Soutullo, Juan Vert: »Quiero desterrar« iz zarzuele La del soto del parral
José Serrano: »Qué te importa que no venga« iz zarzuele Los claveles
Reverian Soutullo, Juan Vert: »Ten pena de mis amores« iz zarzuele La del soto del parral
Enrique Granados: Intermezzo iz opere Goyescas
Jacinto Guerrero: »Mi aldea« iz zarzuele Los gavilanes
Ruperto Chapí: Preludij k zarzueli La revoltosa
Pablo Sorozábal: »No puede ser« iz zarzuele La tabernera del puerto
Federico Moreno Torroba: »Luche la fe por el triunfo« iz zarzuele Luisa Fernanda
Manuel de Falla: Farruca iz baleta Trirogeljnik
Pablo Sorozábal: »No corté más que una rosa« iz zarzuele La del manojo de rosas
Manuel Penella: »Me llamabas, Rafaeliyo?« iz opere El Gato Montés
Reverian Soutullo, Juan Vert: Intermezzo iz zarzuele La leyenda del beso
Federico Moreno Torroba: »En mi tierra extremeña« iz zarzuele Luisa Fernanda
Amadeo Vives: Fandango iz zarzuele Doña Francisquita
Pablo Sorozábal: »Hace tiempo que vengo al taller« iz zarzuele La del manojo de rosas
Naslovnica posnetka
- Zarzuela izvira iz baročne Španije, v 19. stoletju pa je doživela romantično preobrazbo, zaradi izjemne priljubljenosti se je hitro razširila po svetu – v Katalonijo, na Kubo, v Mehiko in na Filipine – in povsod prevzela značilnosti novih kulturnih okolij
- Španski baritonist Plácido Domingo je z zasedbo treh tenorjev (Domingo, Carreras, Pavarotti) bisere operne literature približal širšemu krogu ljubiteljev glasbene umetnosti
- Sopranistka María José Siri se je v umetnosti petja izpopolnjevala na Pariškem konservatoriju in na Dunaju; liričnost in čustvenost glasu, prepričljiva igra ter celostna umetniška avtoriteta so odlike, ki so jo popeljale na svetovne odre
Marijan Zlobec