Na 70. Ljubljana Festival prvič v svoji dolgi glasbeni karieri, ki se je začela že v zgodnjem otroštvu s prvim pianističnim koncertom v argentinskem Teatro Colon v Buenos Airesu, prihaja argentinsko – izraelski dirigent in koncertni pianist Daniel Barenboim. V nedeljo, 7. avgusta, ob 20. uri bo nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z Orkestrom Zahodno-vzhodni divan, pretežno sestavljen iz Izraelcev in Palestincev. Daniel Barenboim velja za enega najbolj znanih čudežnih dečkov 20. stoletja.
Daniel Barenboim, foto Staatsoper Berlin/Monika Rittershaus
Sedemdeset let mineva, odkar je na otvoritvenem koncertu festivala Praška pomlad prvič – in tako ostaja vse do danes – zazvenel cikel simfoničnih pesnitev z naslovom Moja domovina. Njegov avtor, češki skladatelj Bedřich Smetana, je vanj ujel narodnobuditeljskega duha 19. stoletja, saj vsaka od šestih simfonična pesnitev cikla slika zgodovino češkega naroda, njegove legende in pokrajino. Med njimi zagotovo najbolj znana nam v ušesih zazveni tema, ki slika pot ene največjih čeških rek – Vltave. Manj znano pa je dejstvo, da jo je skladatelj napisal, ko je že povsem oglušel. Z operami v češkem jeziku in ciklom Moja domovina, ki jih je ustvaril po vrnitvi iz Švedske na Češko, se je v zgodovino glasbe in češkega naroda zapisal kot oče češke glasbene umetnosti. Mojo domovino bo izvedel Orkester Zahodno-vzhodni divan, pod taktirko svetovno znanega dirigenta in pianista, med drugim dobitnika sedmih nagrad grammy, Daniela Barenboima, ki je bil leta 1999 eden od pobudnikov ustanovitve imenovanega orkestra. Ta je temeljila na ideji o moči glasbe, s katero lahko gradimo mostove; dobrih 20 let namreč v skupnem muziciranju uspešno vzpostavljajo dialog med različnimi kulturami Srednjega vzhoda – njegovi člani so tako Izraelci kot Palestinci, Turki, Iračani …
Daniel Barenboim bo po Ljubljani z orkestrom gostoval na Salzburških slavnostnih igrah, kjer je pred leti prejel iz rok predsednice festivala dr. Helge Rabl- Stadler najvišje priznanje, foto SF
Daniel Barenboim je večkrat in na impresiven način pokazal, kako lahko glasba združuje ljudi. Kot glasbeni čudež je že v mladosti zapustil Argentino in se odpravil v Izrael in Evropo. V naslednjih desetletjih je užival široko slavo kot pianist in dirigent. Večjezični državljan sveta je dokazal pogum svojih prepričanj, ko ustvarja projekte, ki združujejo ljudi, da skupaj igrajo glasbo, hkrati pa odpravlja predsodke in premošča vrzeli med skupinami ljudi. Nima pa ambicij, da bi postal državnik, raje ostaja umetnik, kakršen je. Zanima ga človeški vidik in ne politika, pravi.
Leta 1942 v Buenos Airesu rojeni Barenboimovi stari starši so kot ruski Judje na začetku 20. stoletja pobegnili v Južno Ameriko, da bi se izognili pogromom ruskega imperija. Barenboim se je v Argentini pri petih letih naučil igrati klavir, prvič pa je nastopil kot sedemletnik. Na poti v Izrael, kamor je njegova družina emigrirala leta 1952, so se ustavili v Salzburgu, kjer je Barenboim kot mlad pianist izvedel Bachov recital. Dve leti kasneje ga je legendarni dirigent Wilhelm Furtwängler označil za “fenomen”. Kmalu zatem se je za Barenboima začelo nomadsko življenje, značilno za umetnika, saj je imel prve predstave na Dunaju, v Rimu, Parizu, Londonu in New Yorku. Hitro je začel tudi snemati, kot pianist npr. vseh 32 klavirskih sonat Ludwiga van Beethovna, v Bayreuthu Nibelungov prstan ter Tristana in Izoldo…
Daniel Barenboim, foto Peter Adamik
Po dirigentskem debiju z orkestrom London Philharmonia leta 1967 je kmalu dirigiral vrhunskim svetovnim orkestrom. Postal je glavni dirigent Orchestra de Paris, potem je dirigiral na festivalu v Bayreuthu od leta 1981, prevzel mesto glasbenega direktorja Chicaškega simfoničnega orkestra in leta 1992 postal generalni glasbeni direktor Berlinske državne opere Unter den Linden. Leta 2011 je postal glasbeni direktor milanske Scale, saj je že v prejšnjih letih tesno sodeloval s to operno hišo.
Barenboim se ni osredotočil le na dela Wagnerja, Beethovna, Schumanna in Mahlerja, ampak tudi na sodobno glasbo. V Berlinski državni operi je kot dirigent predstavil dela Pierra Bouleza, Wolfganga Rihma, Isabelle Mundry, Yorka Höllerja in samostojno opero ameriškega skladatelja Elliotta Carterja, ki je preminil v starosti 103 let. Barenboim prav tako redno prehaja z dirigentovega mesta na čelu orkestra do klavirja kot solist. Na nizu koncertov v Scali v počastitev svoje 70- letnice je nastopil s svojim slavnim italijanskim kolegom Claudiom Abbadom, kasneje na Majskem glasbenem festivalu v Firencah z dirigentom Zubinom Mehto in drugimi.
Daniel Barenboim, foto Staatsoper Berlin/Monika Rittershaus
Barenboim provocira svoje kolege Izraelce, ki imajo argentinsko, izraelsko in palestinsko državljanstvo, da iz prve roke izkusi konflikt na Bližnjem vzhodu, ne da bi zavzel enostranski pogled. Glasbenik je leta 2004 poskrbel za škandal, ko je prejel izraelsko Wolfovo nagrado. Med zahvalnim govorom pred knesetom je ostro kritiziral izraelsko ravnanje proti Palestincem in citiral iz izraelske izjave o neodvisnosti iz leta 1948. Takratni izraelski predsednik Moshe Katsav je Barenboima grajal, ker je užalil preživele holokavsta z izvajanjem del antisemitskega skladatelja Richarda Wagnerja.
Vendar je Barenboim prepričan, da glasba lahko podre ovire sovraštva. Leta 1999 je skupaj z zdaj že pokojnim palestinskim intelektualcem Edwardom Saidom prvič združil mlade izraelske in arabske glasbenike na delavnici v Weimarju v Nemčiji. “West-Eastern Divan”, ki je dobil ime po pesniški zbirki Nemca Wolfganga Johanna von Goetheja, je nastal iz tega in postal večnacionalni bližnjevzhodni orkester, ki je od takrat vsako poletje na turneji.
Orkester West-Eastern Divan in Daniel Barenboim na Salzburških slavnostnih igrah 2021, foto SF/Marco Borrelli
Člani West-Eastern Divan Orchestra prihajajo iz Izraela, palestinskih ozemelj, Jordanije, Sirije, Libanona in Egipta. Glasbeniki ne le vadijo in nastopajo skupaj: razpravljajo tudi o kontroverznih temah, kot je aktualno politično dogajanje. “Najpomembneje je, da ljudje stopijo v dialog drug z drugim,” razmišlja Barenboim v dokumentarnem filmu “Znanje je začetek”, ki ga je režiral Paul Smaczny in prikazuje profil orkestra. “To ne pomeni, da je treba sprejeti stališče druge osebe. Toda v takšnem forumu imajo glasbeniki priložnost, da postanejo bolj strpni.” (Po različnih virih).
Daniel Barenboim, foto Max Lautenschlaeger
Program:
Bedřich Smetana: Moja domovina, cikel simfoničnih pesnitev
- V skladbi Moja domovina, ciklusu šestih simfoničnih pesnitev, med katerimi je najbolj znana zimzelena Vltava, češki skladatelj Bedřich Smetana zvočno slika naravne lepote, bogato zgodovino in skrivnostno mitologijo svoje domovine
- Cikel simfoničnih pesnitev z naslovom Moja domovina češkega skladatelja Bedřicha Smetane je prvič zazvenel na otvoritvenem koncertu festivala Praška pomlad pred 70 leti
- Z operami v češkem jeziku in ciklom Moja domovina, ki jih je ustvaril po vrnitvi iz Švedske na Češko, se je v zgodovino glasbe in češkega naroda zapisal kot oče češke glasbene umetnosti
- Mojo domovino bo izvedel Orkester Zahodno-vzhodni divan pod taktirko svetovno znanega dirigenta in pianista, med drugim dobitnika sedmih nagrad grammy, Daniela Barenboima, ki je bil leta 1999 eden od pobudnikov ustanovitve Orkestra West Eastern Divan
- Poslanstvo orkestra temelji na ideji o moči glasbe, s katero lahko gradimo mostove; dobrih 20 let namreč v skupnem muziciranju uspešno vzpostavljajo dialog med različnimi kulturami Srednjega vzhoda; njegovi člani so izraelski, palestinski, turški in iranski mladi glasbeniki
- Pianist in dirigent Daniel Barenboim je bil kar sedemkrat nagrajen z grammyjem
Marijan Zlobec