Koncert Mladinskega orkestra Luigi Cherubini s svetovno znanim in pomembnim dirigentom Riccardom Mutijem na 70. Ljubljana Festivalu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani se je končal z dirigentovim nepričakovanim nagovoromn občinstva in posebej razloženim ter izbranim dodatkom. Zlasti nagovor je bil nekaj redkega in posebnega, saj je Muti prav v Ljubljani želel mladim generacijam in Evropi sporočiti nekaj temeljnega ali bistvenega.

Riccardo Muti med nagovorom občinstva
Riccardo Muti je občinstvo najprej vprašal, v katerem jeziku naj spregovori: ali angleško ali italijansko. V dvorani so se oglasili oboji: Slovenci so predlagali angleško in Italijani, ki so se izkazali kot glasnejši, pa italijansko. In tako je Muti govoril v italijanščini.

Riccardo Muti je dodatek posvetil Carlosu Kleiberju
Smisel njegovega nagovora je bil najprej spomin na svoja gostovanja v Ljubljani: omenil je, da je tu že četrtič.

Riccardo Muti
Druga poanta nagovora je bil spomin na prijatelja in kolego dirigenta Carlosa Kleiberja, ki mu je posvetil koncert v Ljubljani, (tako kot že poseben komemorativni koncert leta 2004, ki se je naslednjega dne končal z obiskom Kleiberjevega groba ter položitvijo cvetja in prižigom svečk na njegovem grobu v Konjšici pri Litiji visoko v Zasavju, kamor se je odpeljal skupaj z ženo Cristino Mazzavillani Muti). Muti ima Kleiberja v bistvu za Slovenca, saj je bil poročen s Slovenko, balerino Stanko Brezovar in se je naučil slovensko, tako kot oba sinova. Anekdota govori o tem, da sta si nekoč izmenjala pismi Herbert von Karajan in Carlos Kleiber – v slovenščini. Karajanova mati Marta Kosmač je bila po poreklu Slovenka, čeprav rojena v Gradcu, a je bil njen oče iz Mojstrane. Karajan se je spominjal, da mu je kot otroku pela lepe (slovenske) pesmi. Na počitnice pa so hodili v Opatijo. A o tem Muti seveda ni govoril, tu je le kot pojasnilo. Stanka Brezovar je umrla leta 2003 kar je Carlosa zelo prizadelo. Muti mi je na Dunaju pripovedoval, kako ga je Carlos poklical in namesto govora je slišal samo jok. Končno mu je uspelo povedati, da je umrla njegova žena Stanka. Tako sta sedaj mož in žena v skupem grobu. Kasneje so grob obiskali mnogi pomembni glasbeniki, med njimi Placido Domingo in Valerij Gergijev, pa tudi Dunajski filharmoniki z gosti s posebnimi avtobusi. Uredili pa so tudi Kleiberjev muzej.

Riccardo Muti
Muti je izbor dodatka utemeljil z anekdoto, povezano z opero Fedora Umberta Giordana, ki sta jo dobro poznala oba dirigenta. (Kaj vse je dirigiral Carlos Kleriber, so ugotovile šele zadnje, posmrtne monografije; vsekakor veliko več kot se je mislilo, zlasti oper). Kleiber je Mutija vprašal, kot je dirigent povedal z odra, zakaj pa ne tenorske arije Amor ti vieta izvajaš kot Intermezzo za orkester brez tenorista, ker je melodija tako nežna, da jo tenoristi samo uničujejo (kot mi je rekel Muti potem v garderobi) ? Muti je bil presenečen nad Kleiberjevo ugotovitvijo in je to prenesel v le orkestrsko izvedbo z vso liričnostjo ter se s tem spomnil na “Ljubljančana” ali “našega” Carlosa Kleiberja.

Riccardo Muti
Riccardo Muti in Carlos Kleiber sta prijateljevala zelo dolgo, več desetletij. Največ sta se srečevala v Salzburgu, kjer ima Muti svojo hišo v Anifu in je bil Kleiber v njej reden gost, tudi ko Mutija ni bilo doma, potem pa seveda v milanski Scali, kjer je bil Muti umetniški direktor od 1986 do 2005, pred tem pa umetniški vodja festivala Maggio Musicale Fiorentino (od 1969 do 1981). Kleiber je sodeloval s tem festivalom in orkestrom v opernih predstavah v Teatro Comunale. (Dosegljiv je npr. njegov posnetekTraviate iz leta 1984). V Milanu je Kleiber najraje skrivaj prihajal na Mutijeve vaje z opernim zborom, ker ga je to najbolj zanimalo: kako študira in vadi z zborom, kar je opazoval skrit v loži, kot mi je Muti nekoč pripovedoval. Muti ima veliko Kleiberjevih kritičnih pisem, tudi na račun znanih glasbenikov, za katera mi je Muti omenil, da niso za javnost, (vsaj sedaj še ne). Kleiber je sicer nastopal v Scali še predno je Muti tam postal glasbeni direktor in umetniški vodja. Najbolj legendarni je posnetek Verdijevega Otella iz leta 1976 s Placidom Domingom v naslovni vlogi. Desdemona je bila Mirella Freni, Jago pa Piero Cappuccilli. Mnogi imajo ta posnetek, narejen po radijskem in televizijskem prenosu, za najboljšega na svetu.

Riccardo Muti
Ljubljanskemu koncertnemu občinstvu na Mutijevem koncertu se ne more niti sanjati, kaj vse je dirigent doživel in seveda nosi v spominu, zato je treba razumeti njegov poklon Kleiberju hkrati kot zahvalo Sloveniji, da je bil z njo povezan tako velik dirigent. (Mi tega ne vemo, še manj pa občutimo).

Riccardo Muti med nagovorom občinstva v Ljubljani
Drugi del Mutijevega nagovora je bil povezan s samim orkestrom na odru, z mladimi glasbeniki. Poglejmo najprej neklaj podsatkov o orkestru samem. Mladinski orkester Luigi Cherubini je leta 2004 ustanovil dirigent Riccardo Muti. Orkester je ime dobil po pomembnem skladatelju, enemu italijanskih najvplivnejših, ki je užival velik ugled po vsej Evropi. Njegovo ime tako pomeni nacionalno identiteto orkestra na eni ter evropsko glasbeno in kulturno vizijo na drugi strani. Orkester, ki ima odgovornost in privilegij, da povezuje dva svetova, akademskega in profesionalnega, ima dva sedeža, v Ravenni in Piacenzi.

Mutijeva zahvala pihalcem
Sestavljajo ga mladi glasbeniki do 30. leta starosti iz vseh italijanskih regij, izbrani na avdicijah, ki jih ocenjuje strokovna žirija s solisti iz najpomembnejših evropskih orkestrov pod predsedstvom Riccarda Mutija. Orkester se nenehno obnavlja, saj mladi glasbeniki igrajo v njem največ tri leta. Mnogi nadaljujejo poklicne poti kot člani mednarodno uveljavljenih orkestrov po vsem svetu. Poleg koncertov po vseh kulturnih centrih Italije orkester nastopa na turnejah in v dvoranah na Dunaju, v Parizu, Moskvi, Salzburgu, Barceloni, Luganu, Muškatu, Manami, Abu Dabiju, Buenos Airesu, Tokiu … Sodeluje z imeni, kot so Claudio Abbado, Michele Campanella, Gérard Depardieu, Herbie Hancock, Leonidas Kavakos, Lang Lang, Alexander Lonquich, Kurt Masur, Anne-Sophie Mutter, Kent Nagano, Krzysztof Penderecki, Vadim Repin, Yuri Temirkanov, Alexander Toradze in Pinchas Zukerman.

Zahvala harfistki
Orkester je leta 2008 prejel nagrado Abbiati, nagrado italijanskih glasbenih kritikov, za »izjemne dosežke, zaradi katerih je ta izvrsten orkester priznan tako v Italiji kot tudi tujini«. Na Festivalu Ravenna vsako sezono nastopa kot rezidenčni orkester, zaupajo mu operne produkcije, koncerte in druge projekte. Orkester upravlja Fundacija Cherubini v dveh občinah (Ravenna in Piacenza), podpira ga italijansko ministrstvo za kulturo.

Muti je najraje med mladimi glasbenicami
Kaj je Riccardo Muti rekel?
“Spoštovami, to je moj četrti koncert pri vas v Ljubljani. Z velikim zadovoljstvom tokrat prinašam mlade glasbenike iz orkestra Cherubini. Mladi so prihodnost evropske kulture (v avditoriju se je oglasil močan aplavz s posameznimi ovacijami). Ne delam politike na odru, ampak naravno je, da je evropska kultura temelj zahodne kulture in mi smo ji dolžni pomagati obstajati in se razvijati, sicer bo kaos (spet aplavz).

Zahvala violinistkam
Za konec majhen delček iz italijanskega repertoarja. To je Intermezzo iz Fedore Umberta Giordana. Za ljubitelje opere je to znano delo, ker vsi tenoristi pojejo Amor ti vieta (tu je Muti začel peti arijo). Pojejo slabo, a jo (spet aplavz). Melodija izhaja iz juga Italije, iz Puglie, kjer je imela melodija velik mediteranski izraz. Mediteranska melodija ni nikoli vulgarna, ampak je vedno plemenita in aristokratska v lepem smislu te besede. To delo mi je predlagal veliki dirigent Carlos Kleiber, zelo povezan z vašim mestom (spet aplavz). Nekoč mi je rekel: “Riccardo, zakaj za dodatek ne izvajaš Intermezza iz Fedore ? (Tu je Muti malo gestikuliral). Mi kot dodatek izvajamo uverturo iz opere Nabucco ali pa uverturo k Moči usode, kjer je veliko hrupa bum, bum, bum (smeh v dvorani). Delo, ki mi ga je svetoval Carlos Kleiber, želimo predstaviti vam in ga posvetiti Carlosu Kleiberju (aplavz z ovacijami).”

Amor ti vieta
Mutijev govor je izzvenel kot kulturni izziv Evropi in mladim, naj ohranijo zahodnoevropsko kulturo, sicer bo nastopil kaos in potem konec.

Zahvala s slovenskim vinom ?
Marijan Zlobec
