70. Ljubljana Festival letos uvršča v program nekaj drugačnih kulturnih, še posebej glasbenih tem in vsebin. Tokrat predstavljajo projekt Mediterraneo hrvaškega glasbenika, tekstopisca in glasbenega producenta Tončija Huljića, ki je na svoj koncert v Poletnem gledališču v Križankah v torek, 12. julija, ob 21. uri povabil še pevca Petra Graša.
Fotografski dialog med Alenko Slavinec in Tončijem Huljićem, vse fotografije Marijan Zlobec
Tonči Huljić velja za enega najuspešnejših in velikokrat nagrajenih avtorjev popularne glasbe. Napisal je glasbo za številne telenovele, ki jih lahko spremljamo tudi v Sloveniji, njegove kompozicije pa slišimo tudi v hollywoodskih filmih. Je ustanovitelj skupine Magazin, pomembno vlogo je odigral v karieri Jelene Rozge, Danijele Martinović, Maksima Mrvice in Petra Graša; slednji je z več kot pol milijona prodanih izvodov albumov in krepko več kot tisoč izvedenih koncertov eden najbolj priljubljenih dalmatinskih pevcev, Huljiću pa se bo tokrat na odru Križank pridružil kot gost.
Z zasedbo Tonči Huljić & Madre Badessa so zvok Sredozemlja spojili z novodobno elektronsko glasbo in simfoničnim orkestrom. Mediteran boste po njihovi zaslugi za en večer lahko doživeli tudi v Ljubljani – z naborom Huljićevih najlepših avtorskih skladb boste potovali po državah Sredozemlja. Za celostno podobo predstave bo poskrbel hrvaški igralec in lutkar Siniša Novković, ki je od leta 2011 stalni član ansambla in vodja dramskega studia Mestnega mladinskega gledališča Split (GKM Split), poleg tega pa aktivno deluje kot režiser, pisec dramskih besedil in scenske glasbe ter stalni sourednik na Radiu Dalmacija.
Tonči Huljić se je udeležil tiskovne konference v Ljubljani že 15. junija
Tonči Huljić se je rodil 29. oktobra 1961 v Splitu. Leta 1979 je Huljić postal najmlajši član skupine Dalmatinski magazin in s skupino posnel prvi singel s pesmima Šolski dnevi G. Franića in Uspomene toplog ljeta T. Trumbića. Želi pa se preizkusiti v pesemskem ustvarjanju in že leta 1980 je na lastno besedilo zložil pesem Sjećanja, ki jo je skupina naslednje leto predstavila na Splitskem festivalu. Nato pa je kot mlad glasbenik za nasvet vprašal starejšega in modrejšega človeka, uspešnega skladatelja Zdenka Runjića. “Zdenko je bil človek velikega srca in široke duše. Bil je zelo prijazen, ko sem prišel na radio Split, kjer je delal kot glasbeni urednik, in ga vprašal: ‘No, barba Zdenko, kaj misliš o tem?’ (…) Bil sem mlad, agresiven, vročekrven in tak buldožer, ki lomi vse pred seboj. Runjić je bil dobrodošel,« se danes Huljić spominja tistih srečanj, iz katerih se je zagotovo veliko naučil. Kajti že zgodaj leta 1983 je ustvaril svojo prvo veliko uspešnico, pesem Kokolo na besedilo Z. Stipičića, ki se je po uspehu na Splitskem festivalu pojavila na istoimenskem albumu skupine Magazin, ki je dosegel platinasto naklado založbe Jugoton.
Osemdeseta leta so bila obdobje številnih in uspešnih festivalskih nastopov, kjer je skupina Magazin pobirala nagrade za pesmi Tončija Huljića. Tako je leta 1985 osvojil občinstvo na zagrebškem festivalu s skladbo Piši mi , ki ni osvojila nagrad, je pa dosegla ogromno popularnost. Album z enakim naslovom je dosegel diamantno naklado. Le leto kasneje je sledila nova uspešnica The Way I Travel , do konca osemdesetih pa jih bo še več ( Ti si želja mojega življenja , Tri zime sem ti šepetal ime …), enako – oz. še intenzivneje – v devetdesetih. Tako je na primer leta 1993 izšla velika uspešnica Simpatija, ki je osvojila Grand Prix na Melodijah hrvaškega Jadrana. Ko smo že pri festivalih, je treba povedati, da Huljićevega bodočega biografa čaka veliko delo s sestavljanjem inventure številnih festivalskih nagrad. Ob številnih nagradah doma, predvsem na Splitskem festivalu, so se vrstili tudi tuji uspehi. Na Evroviziji je sodeloval štirikrat: šesti je bil leta 1995 v Dublinu s pesmijo Nostalgija, četrti v Jeruzalemu leta 1999 s pesmijo Marija Magdalena, deseti leta 2001 v Köbenhavnu s pesmijo Strune ljubezni, Lijepa Tena pa je dosegla finale leta 2009 v Moskvi.
A zdi se, da obilica nagrad ni spremenila ali vplivala na avtorja, ki se je označil za “buldožerja”, kar pomeni, da trmasto in vztrajno sledi svojim idejam. Včasih kljub javnemu mnenju. Hkrati s skoraj evforičnim uspehom, ki so ga dosegli hiti iz devetdesetih in dejstvom, da je bil najbolje prodajani avtor tistih let, so prišli očitki o uvajanju turbofolka v hrvaško glasbo. Kakor koli že, to ga ni ustavilo, da ne bi nadaljeval po svoje. “Sem Dalmatinec, Mediteranec in moje pesmi so polne veselja ali žalosti. Pogosto menjam tudi stile, ker se zgodi cela vrsta slabih kopij, ki onesnažujejo teren, stil, profil. Motijo tudi same sebe; nič ne prispevajo in le uničujejo že ustvarjeno. Potem spet ustvarim novo smer. Dolgočasil bi se, če bi bil načelen, če bi ves čas pristajal na isti slog.”
Tonči Huljić se je udeležil tiskovne konference v Ljubljani že 15. junija. Objavljam njegov nastop v živo, saj je tako najbolj pristen.
Marijan Zlobec
