Na 70. Ljubljana Festival prihaja drevi ob 20. uri v cerkev Svetega Jakoba nov glasbeni dogodek in hkrati nadaljuje celo serijo odmevnih festivalskih dogodkov. Nastopil bo komorni orkester Italijanski virtuozi, kar že po imenu govori ne le o tem, od kod prihajajo glasbeniki in da so verjetno najboljši, če se predstavljajo kot zastopniki ene izmed glasbeno najbolj razvitih držav na svetu, ampak napovedujejo še bogat in skrbno izbran program.
Italijanski virtuozi
Omenjena lokacija cerkve Svetega Jakoba se ponaša s sijajno tradicijo, saj so v njej najlepši kipi velikega italijanskega kiparja Francesca Robbe, žal pa vodeni turistični obiski ljubljanskih gostov ne pripeljejo tja, da bi si pobliže ogledali to jezuitsko cerkev, posledično pa jo premalokrat obiščejo tudi domačini. Festival Ljubljana si je že pred leti izboril možnost, da del svojega izbranega programa; komorne glasbe, kombinacije solistov ob spremljavi orgel, solistov ob oltarju oziroma pred njim, seveda pevskih zborov… postavi v svoje festivalske programe prav tu. Pred kar precej leti so bili posamezni programi izvedeni tudi v frančiškanski cerkvi, v stolnici, v cerkvi Srca Jezusovega, a so se medtem pogoji nastopanja tu spremenili, seveda na škodo vseh. Verjetno prihaja čas, ko bo potrebno za ogled cerkva plačevati vstopnino, tako kot to že vrsto let poteka npr. v Milanu, Benetkah, Firencah… Vernikov je vedno manj, turističnih radovednežev pa vedno več, bi skorajda lahko rekli.
Res pa je, da predstavniki Cerkve ne pridejo niti na tako vsebinsko izrazite koncerte, kot je bila nedeljska izvedba slavnega Verdijevega Rekviema. Pričakoval sem upokojenega kardinala dr. Franca Rodeta, ljubljanskega metropolita, nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, nadškofa dr. Antona Stresa, pa predsednika Slovenske škofovske konference škofa msgr. dr. Andreja Sajeta. Pa nič. Lepota ni tako zanimiva, kot bi najprej pomislil; ne za civilno, ne za cerkveno poblast. Čustvena inteligenca, povezana s cankarjanskim hrepenenjem po lepoti, se v 31 letih samostojne slovenske države ni ravno razvila, prej bi rekel, da upada.
Komorni Orkester Italijanski virtuozi je veronska zasedba, ki na mednarodni glasbeni sceni velja za eno najodličnejših. Repertoar obsega dela od baroka vse do sodobnosti; med njihovimi najnovejšimi projekti je tako zgoščenka – posneli so jih več kot sto – z deli ameriškega minimalista Philipa Glassa, kot tudi prvi izid kantat baročnega skladatelja Nicolòja Porpore in zgoščenka z deli Gioachina Rossinija, za katero so leta 2021 med drugim prejeli nagrado Diapason d’or. Kritiki cenijo predvsem njihov samozavestni in briljantni nastop, ki glasbena dela oživi, pri čemer pa ne izgubijo smisla za stilne okvire posameznega obdobja.
Italijanski virtuozi
Za umetniško dovršenost orkestra od leta 2006 skrbi njegov umetniški vodja violinist Alberto Martini, ki bo na koncertu nastopil v vlogi solista in dirigenta. Zazvenela bodo dela najpomembnejših skladateljev baroka: posamezni odlomki iz oper in koncertov Georga Friedricha Händla, Antonia Vivaldija in Francesca Saveria Geminianija.
Alberto Martini
Posneli so že sto zgoščenk
Pri arijah se bo orkestru pridružila italijanska mezzosopranistka Daniela Pini, ki slovi po gibki naravi glasu, zaradi česar se lahko v svoji umetnosti brez težav prilagaja različnim obdobjem.
Daniela Pini
Program:
Antonio Vivaldi: Sinfonia k operi Olimpijada, RV 725
Antonio Vivaldi: »Agitata da due venti«, arija Griselde iz opere Griselda
Antonio Vivaldi: »Vedrò con mio diletto«, arija Anastazija iz opere Justinijan
AntonioVivaldi: Koncert št. 1 v B-duru, RV 383, iz zbirke Ekstravaganca, op. 4
Georg Friedrich Händel: Uvertura k operi Zmaga časa in resnice
Georg Friedrich Händel: »Ombra mai fu«, arija Kserksa iz opere Kserks, HWV 40
Georg Friedrich Händel: »Crude furie degl’orridi abissi«, arija Kserksa iz opere Kserks, HWV 40
Francesco Saverio Geminiani: Concerto grosso št. 12 v d-molu, H. 143, “La follia”
Antonio Vivaldi: »Armatae face et anguibus«, Vagausova arija iz opere Zmagoslavna Judita, RV 644
Relief Kserksa I. na njegovi grobnici v Naqsh-e Rustamu v Perziji
Nagrajenka Festivala Emilia Romagna
Marijan Zlobec