Velika novinarska udeležba na današnji tiskovni konferenci Festivala Ljubljana na Pergoli v Križankah pred začetkom jubilejnega 70. Ljubljana Festivala kaže na optimizem, ki se je v bistvu začel že spomladi, ko je bil program skoraj v celoti že pripravljen in je hkrati postalo jasno, da so pogoji prirejanja kulturnih prireditev veliko boljši kot v zadnjih dveh letih, kar pomeni skorajda brez omejitev; tu in tam so še razkužila za roke, marsikdo bo verjetno še nosil zaščitno masko, a obveznosti praktično ni več. To se kaže pozitivno v predprodaji vstopnic za vse dogodke. Darko Brlek je kot direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana povedal, da so zadovoljni. Možen problem je morda le nastop slavnega dirigenta Daniela Barenboima, ki je še v bolnišnici in bi moral v Ljubljani dirigirati dva koncerta z mednarodnim orkestrom Zahodno vzhodni divan. Na drugem koncertu bo nastopil najslavnejši pianist na svetu, Kitajec Lang Lang (njegov koncert je menda že skoraj razprodan). Če Barenboim ne bo mogel dirigirati, bo v Ljubljano priše drugi dirigent in v tem primeru bi izvedli samo koncert z Lang Langom, kot je povedal Brlek.
Darko Brlek in Maja Kojc, vse fotografije Marijan Zlobec
Darko Brlek je na tiskovni konferenci zbral za mizo širok spekter nastopajočih, tako izvajalcev in organizatorjev otvoritvenega koncerta kot nekaj koncertov v nadaljevanju in kar dveh likovih razstav kot spremljevalnih dogodkov jubilejnega festivala. Tako bo treba tudi ta predstavitveni zapis malo razdeliti.
Lado Leskovar bo po več letih ponovno nastopil na Poletni noči
Letos so povezali odprtje 70. Ljubljana Festivala s 60. letnico Slovenske popevke pod tradicionalnim naslovom koncerta Poletna noč. Ta koncert bo 21. junija ob 20. 45 na Kongresnem trgu in bo edini dogodek Festivala Ljubljana na tej lokaciji, saj so nedavno že uradno predstavili nekaj koncertov pod novo obnovljeno stalno streho v Poletnem gledališču v Križankah. S tem bo Festival Ljubljana imel manj stroškov in vse pod svojo streho, seveda pa ostaja povezan z Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kjer bodo potekali umetniško najzahtevnejši dogodki.
Maja Kojc
Umetniška voditeljica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Maja Kojc je omenila širši vidik sodelovanja Simfonikov pri letošnjem Ljubljana Festivalu. Poleg sodelovanja (skupaj z Big Bandom RTVS) pri Poletni noči zlasti preseneti njihova celostna izvedba kar petih predstav slavnega muzikala Zgodba z zahodne strani Leonarda Bernsteina s sicer specialisti, ki prihajajo iz Londona. Morda je presenečenje, da bodo Simfoniki RTVS letos spremljali koncert slavnega para – tenorista Jusifa Ejvazova in sopranistke Ane Netrebko, prav tako pa še prvi nastop tenorista Juana Diega Floresa na festivalu. S tem se radijski orkester enakovredno pridružuje drugim odličnim orkestrom, ki bodo nastopili do 8. septembra, ko prihajajo v Ljubljanio Dunajski filharmoniki.
Patrik Greblo
Dirigent koncerta Poletna noč Patrik Greblo je bil danes zelo razposajen, saj si je v zadnjih letih nabral toliko izkušenj, da obvlada prostor, čas, zgodovino in sedanje nastopajoče ter sodelavce. Letošnji poudarek ob 60. obletnici Slovenske popevke bo na najpomembnejših pesnikih, avtorjih pesmi, s pomočjo katerih so nastale najlepše slovenske popevke in skozi zgodovino dočakale več interpretov, sedaj jih pojejo že predstavniki tretje, četrte generacije.
Tomaž Domicelj kantavtorskega nastopa na Poletni noči še ni dočakal, a je Greblo omenil tudi možen program Poletne noči z nastopi slovenskih kantavtorjev
Na tiskovni konferenci smo sicer slišali nekatere slabšalne oznake kot so tekstopisci, besedilopisci, a se zdi to preveč omalovažujoče in bo treba osvojiti oznako avtorji besedil ali preprosto pesniki.
Kitarist Saša Olenjuk in Tomaž Domicelj
Ko je Greblo omenil imena kot so Gregor Strniša, Svetlana Makarovič, Ježek, Ciril Zlobec, Miroslav Košuta, Milan Jesih, Milan Dekleva, najbolj pa Elza Budau in Dušan Velkaverh, bi bilo neprimerno uporabljati oznake, ki omenjenih ne kaže v najboljši luči, saj je tudi odlično besedilo za popevko težko napisati. Greblo ni posebej omenil vseh nastopajočih ter vseh popevk, ki jih bodo zapeli, saj je bila tiskovna konferenca namenjena še drugim. Bomo pa o programu in nastopajočih še spregovorili. Menda bodo pripravili tudi poseben programski list z natisom vseh izvedenih pesmi kot nekakšno pesniško antologijo.
Patrik Greblo o bogati zgodovini Slovenske popevke ni posebej govoril
Tomaž Domicelj in Mojca Menart
ZKP RTV Slovenija je ob 70-letnici Ljubljana Festivala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Prvi program in Festivalom Ljubljana izdala dvojni album legendarnega kantavtorja, publicista, prevajalca in založnika Tomaža Domicelja, ki se je s skladbami, kot so: Slovenskega naroda sin, Danes bo srečen dan, Kamionar (Žena, jutr ‘mam furo spet), Zbogom, sin, Jamajka, Avtomat in Življenje je lepo, zapisal v DNK vsakega Slovenca in Slovenke. Za album z naslovom Jubilej je Domicelj izbral delček akustičnih nastopov, ki jih je v sedmih letih šestkrat nanizal na treh prizoriščih Ljubljana Festivala.
Mojca Menart in Tomaž Domicelj
„Tomaž je repertoarje sestavljal tako, da so se v vsej širini pokazale tudi najbolj skrite uličice njegove besedno-glasbene poti: njegova ostrina, s katero je nastopil že prav na začetku svoje kariere, a tudi njegova toplina, ki je bila na voljo vsem tistim, ki so si vzeli čas. Domicelj ni nikoli skrival, da »tudi možje včasih jočejo«, čemu tudi bi – bil je dovolj samozavesten avtor in izvajalec, ki nikoli ni kompromitiral svojega glasbenega izraza samo zato, da bi »izdeloval uspešnice«. Prav zato njegova pot še vedno vodi naprej in te pesmi ostajajo ponarodele in priljubljene. Ker niso bile šablonske in umerjene na prva mesta lestvic, so pa tja prišle, ker so bile dobre. Kar tudi nekaj pove o dolgoživosti in integriteti. Velik užitek je bil na pričujočih koncertih, ki jih je zvesto snemala ekipa Radia Slovenija, slišati Tomaža v najbolj intimni različici; a čeprav se je odločil, da bodo ti nastopi za tiste, ki jim ni do vpitja »Kje so roke?«, da bodo sprehodi po ustvarjanju in resnem spogledovanju s pesmimi, ki »stojijo na posebnih mestih«, ni nikogar odganjal, celo vabil je posebej izbrane goste, ki so s svojim prispevkom dopolnili njegovo vizijo zvenenja in sporočanja. Vsak koncert je imel torej dodano zvočno podobo, izbrano tako, da je sodila v koncept posameznega večera; od prvega leta 2015 z Ladom Jakšo do najbolj nedavnega leta 2021 s Primožem Grašičem, vmes pa so prišli in odšli tisti, ki so bili ali postali integralen del njegove zgodbe. In če že govorimo o konceptih, je Tomaž te koncerte poimenoval »Akustike« … z dodatkom; prvi trije so bili »Čiste akustike«, nato »Akustike na novo«, pa skoraj akustični … Na njih je preizkušal tako čisto »slečene« kot na novo preoblečene pesmi; take, ki niso nikoli zares dobile pravih akustičnih oblik, in tudi take, ki so jih, pa so jih zdaj drugače, z dodano vrednostjo novega aranžmaja in novega pristopa v zreli dobi, ko tudi sam ustvarjalec sporočila svojih pesmi izpred let dojema drugače večplastno kot svojčas, jim doda patino, jih ponese z novo izkušnjo … In vanjo sodijo tudi iskrivi monološki pasusi, ki so na koncertih Tomaža Domicelja posebno doživetje,“ album na pot pospremlja glasbenik in publicist Matej Krajnc.
Violinist Saša Olenjuk in Tomaž Domicelj
Tomaž Domicelj je na tiskovni konferenci podrobneje predstavil program na dvojnih zgoščenkah, ki izmed 15 ur gradiva na koncu pokaže le usodni dve uri in pol, kar je verjetno manj, kot je bilo iz njegovih ust na šestih koncertih izrečenih besed, stavkov, komentarjev, izzivov, kritik, spominov…, tako da bo verjetno plošča za vse, ki so na teh koncertih bili, kar malo pomanjkljiva. Kajti Domicelj je na koncertih tako pameten, da tega ne skriva; podobno kot Slavoj Žižek, le da Žižek hitreje misli, kot lahko misel pretvori v hitrost govora, pri Domicelju pa se misel in jezik na dveh motorjih po avtocesti vozita vštric. Kaj to pomeni za usodo sveta, pa bo Domicelj verjetno povedal na svojem koncertu v torek, 13. julija. Pridružila se mu bo še flavtistka in pevka Tinkara Kovač.
Tomaž Domicelj s svojim novim antološkim dvojnim albumom
Na lanskem koncertu Skoraj akustika je z eno samo pesmijo, Domiceljevim prevodom pretresljive filmske pesmi La vita è bella (Življenje je lepo), nenapovedano prevzela občinstvo v preddverju Križank, letos pa bo njen prispevek vsekakor precej daljši.
Marijan Zlobec