Festival Ljubljan bo 15. julija predstavil eno najmogočnejših in hkrati posebnih glasbenih partitur 19. stoletja. Na 70. Ljubljana Festivalu bomo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma prvič v Sloveniji prisluhnili Faustovemu pogubljenju enega najpomembnejših francoskih romantičnih skladateljev Hectorja Berlioza. Berliozovo veličastno stvaritev, ki jo ponekod uprizarjajo scensko kot opero, lahko razumemo v kontekstu želje po približevanju glasbe izrazni moči literature ali celo njenemu presežku. Delo bo zazvenelo integralno in na predlog že pred leti slavnega švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita. Dveurno izvedbo pripravljajo združeni slovenski pevski zbori, simfonični orkester Slovenske filharmonije in vrhunski mednarodni pevski solisti.
Kaj nam bo povedal Charles Dutoit ?, vse fotografije Marijan Zlobec
Francoskega skladatelja je navdihnil prevod Goethejevega Fausta in sam je ustvaril glasbeno delo, ki tako kot mojstrovina, na kateri temelji, zanika neko ustaljeno kategorizacijo. Berlioz je delo opredelil kot “ légende dramatique ” (dramska legenda). Zaradi svoje potopisne oblike in kozmične perspektive je Faustovo pogubljenje postalo izjemen izziv za uprizoritev kot opero. Sam Berlioz si je želel, da bi delo uprizorili, a ko je to storil, je priznal, da produkcijske tehnike njegovega časa niso bile kos nalogi, da bi delo oživel dramatično. Večino slave je delo pridobilo s koncertnimi nastopi. Prelomna je bila uprizoritev na Salzburških slavnostnih igrah v dvorani Skalne jahalne šole leta 1999 v režiji legendarne katalonske skupine La Fura dels Baus ter Alexa Olleja in Juana Plense ter pod dirigentskim vodstvom Sylvaina Cambrelinga.
Scenska izvedba Faustovega pogubljenja v Salzburgu leta 1999, fotografije SF
Lani so v Salzburgu pripravili koncertno izvedbo prav tako v integralni verziji.
Berlioz je leta 1828 prebral Goethejevega Fausta, prvi del, v prevodu Gerarda de Nervala. »Ta čudovita knjiga me je navdušila že takoj,« se je spominjal v svojih Spominih . “Nisem ga mogel odložiti. Neprestano sem ga bral, med obroki, v gledališču, na ulici.” Bil je tako navdušen, da je suita z naslovom Osem prizorov iz Fausta postala njegov Opus 1 (1829), čeprav se je pozneje spomnil vseh različic, ki jih je napisal. Leta 1845 se je vrnil k gradivu, da bi naredil večje delo, z nekaj dodatnim besedilom Almireja Gandonniereja po Berliozovih specifikacijah. Novo delo je najprej imenoval “koncertna opera”, ko se je razširila, pa “dramska legenda”.
Berlioz v Skalni jahalni šoli
Na svoji koncertni turneji leta 1845 je delal na partituri, dodal je svoje besedilo za “Nature immense, impénétrable et fière” – Faustov vrhunec vse narave – in vključil Rákóczijevo koračnico, ki je bila na koncertu v Budimpešti 15. februarja 1846 izjemno uspešna. Še danes jo na koncertih večkrat izvajajo samostojno.
Darko Brlek in Charles Dutoit na tiskovni konferenci v Križankah
Berlioz je sprva opisal La Damnation de Faust kot „opera de concert“ ali „koncertna opera“, ki nikoli ne namerava biti uprizorjena. Delo je ohlapno zaporedje posameznih prizorov, pravzaprav je zasnovano za imaginarni oder, kot drama, ki se skozi glasbo odvija v domišljiji poslušalca. Sugestivna moč Berliozove glasbe se izkaže predvsem v prizorih, ki bi jih bilo na odru zelo težko realizirati – Faustova vožnja v pekel in Margueritina nebeška apoteoza, pa tudi plesi duhov ali evokacije narave.
S Slovensko filharmonijo v Cankarjevem domu
Orkestrski zvok ima enako pomembno vlogo pri karakterizaciji kot melodija, harmonija in ritem – kar ni presenetljivo za partituro, ki je nastajala v času objave svojega Velikega traktata o moderni instrumentaciji in orkestraciji. Posebno močna je vloga mešanega zbora ter še otroškega zbora.
Slavna glasbenika sta bila nekoč poročena
V vlogi nedolžne Marjetice bo kot solistka nastopila priznana francoska mezzosopranistka Sophie Koch, iščočega Fausta bo upodobil eden najboljših tenoristov svoje generacije Celso Albelo, v vlogi zapeljivega Mefista bo karizmatični kanadski basbaritonist John Relyea, študenta Branderja pa bo interpretiral angleški basbaritonist Ashley Riches. Izvedba bo v francoščini.
Charles Dutoit in Matej Šarc
Na nedavni tiskovni konferenci Slovenske filharmonije smo iz ust direktorja Mateja Šarca slišali veselo novico, da so se s slavnim dirigentom Charlesom Dutoitom dogovorili za še večji obseg glasbenega in umetniškega sodelovanja. Tako bo v novi sezoni 2022/2023 Charles Dutoit dirigiral kar tri koncerte. V abonmaju FKK Filharmonični klasični koncerti bo dirigiral Beethovnovo Simfonijo št. 1 in Berliozovo Klasično simfonijo. V abonmaju SMS Same mogočne skladbe Mozartovo Simfonijo št. 39, Petruško (različico iz leta 1911) Igorja Stravinskega in La valse Mauricea Ravela. In na naslednjem koncertu še izbor iz suit Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja in Slike z razstave (v aranžmaju Mauricea Ravela) Modesta Musorgskega.
Charles Dutoit na 69. Ljubljana Festivalu
Na Ljubljana Festivalu v prihodnjih letih pa je bila omenjena monumentalna, prva izvedba pri nas sploh, Berliozovega Rekviema op. 5, za katero Charles Dutoit pripravlja posebno verzijo, tako da bi v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma ali celo v Poletno gledališče v Križankah ali na Kongresni trg ali še kam drugam lahko spravili nekaj sto nastopajočih.
Charles Dutoit s Slovensko filharmonijo
Charles Dutoit je nazadnje v Ljubljani na 69. Ljubljana Festivalu spremljal slavno pianistko Martho Argerich. Po koncertu je pianistka obljubila, da k nam še pride, med možnimi koncerti, ki bi jih izvedla, pa se ji kaže Sergej Rahmaninov, verjetno Koncert št. 2.
Charles Dutoit in Martha Argerich
Charles Dutoit
Marijan Zlobec