V Narodni galeriji odpirajo novo razstavo Kipar Ivan Štrekelj (1916–1975)

V Narodni galeriji pripravljajo novo občasno razstavo Kipar Ivan Štrekelj (1916–1975). Na ogled bo 40 kipov, 16 del na papirju, 1 oljna slika ter fotografije 4 nagrobnikov in 3 javnih spomenikov, med katerimi je najbolj znan Spomenik talcem, ki že sedem desetletij stoji na robu ljubljanskega Tivolija in Rožne doline. Razstavo v najstarejšem delu Narodne galerije, v Galeriji Narodni dom, bodo odprli v sredo, 25. maja, ob 19. uri (vhod s Cankarjeve 20). Na ogled bo do 2. oktobra.

Ivan Štrekelj – Spomenik talcem

Ivan Štrekelj, ki ga s to razstavo predstavljajo v kontekstu generacije povojnih kiparjev, je pri kiparskem ustvarjanju uporabljal različne materiale: kamen, žgano glino, les, mavec, vosek in bron, a med svojim delom ni slišal udarca dleta ob kamen. Ivan Štrekelj je namreč pri sedmih letih zaradi meningitisa oglušel.

Svojo kiparsko znanje je začel razvijati na Tehnični srednji šoli, kjer je bil njegov profesor za kiparstvo in rezbarstvo France Kralj. Leta 1938 je bil sprejet na Akademijo za likovno umetnost v Beogradu. Študij je prekinil zaradi vojne in se vrnil v Ljubljano, kjer je delal v kamnoseštvu Kunovar na Žalah. Po vojni se je vpisal na ljubljansko likovno akademijo, nanj sta največji pečat pustila profesorja Frančišek Smerdu in Boris Kalin, kiparsko specialko pa je zaključil pri Borisu Kalinu. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je naredil svoja najboljša dela, kot pomočnik je pomagal drugim kiparjem, se poskušal preživljati z občasnimi naročili, a živel je v pomanjkanju. Pomagali so mu člani društva gluhih in kolegi umetniki, še posebej tesno je prijateljeval s kiparjem Stojanom Batičem.

Ivan Štrekelj – Počitek

Ivan Štrekelj je bil izrazit figuralik, predvsem je upodabljal dekliške, redkeje moške figure. Med najbolj izbrana dela sodijo ženski akti, pa tudi iz lesa v enem kosu izrezana kompozicija dveh deklet Ogrlica, iz marmorja izklesana Pralka las ter bronasti kip Poplava, ki so ga izbrali za naslovno delo razstave. Gre za najlepše osebno izrazno delo Ivana Štreklja. Pogled na utapljajočo se deklico, ki si prizadeva zajeti zrak, vzbuja sočustvovanje. Iz njenega pogleda in mimike razprtih ust se čuti velika bolečina. Kip je bil razstavljen tudi na mednarodni razstavi gluhih umetnikov ob drugem svetovnem kongresu gluhih v Zagrebu leta 1955, avtor pa je zanj prejel pohvalne zapise tedanjih likovnih kritikov.

Štrekelj je imel pomembno vlogo med gluhimi, saj je bil intelektualec, akademski umetnik, ki se je poleg kiparjenja ukvarjal še s pisanjem člankov za glasilo gluhih in naglušnih in se ljubiteljsko ukvarjal z gledališčem.

Umrl je leta 1975 v tragični nesreči pri prečkanju železniške proge v Tivoliju.

Ivan Štrekelj – Ogrlica

Ob razstavi so pripravili tudi video posnetke razlag izbranih umetnin v slovenskem znakovnem jeziku, ki so jih posneli v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Vsem ranljivim skupinam omogočajo brezplačen ogled razstave, prav tako so brezplačna prilagojena vodstva in prilagojene ustvarjalne delavnice.

Ivan Štrekelj – Poplava

V Narodni galeriji verjamejo, da bosta razstava in katalog o življenju in delu Ivana Štreklja okrepila zavedanje o svetu tišine in prispevala k dostojanstvu gluhih in naglušnih ter k spoštovanju različnosti ter večji dostopnosti slovenske likovne umetnosti. (Po tiskovnem sporočilu)

Ivan Štrekelj – Pralka las

Katalog razstave je izdala in založila Narodna galerija z direktorico Barbaro Jaki, ki je napisala uvodni tekst, uredili sta ga Mateja Breščak in Nataša Ciber, avtorici besedil v katalogu sta Mateja Breščak in Petra Rezar, bibliografijo in seznam razstav je pripravila Nataša Ciber, fotografije je prispeval Janko Dermastja, nekaj jih je iz Moderne galerije in zasebnih. Oblikovalca sta Ranko Novak in Kristina Kurent.

Marijan Zlobec