Festival Ljubljana nadaljuje svojo jesensko dejavnost s tradicionalnim ciklom Mladi virtuozi, ki jim bodo sledili Božični koncerti, takoj zatem pa že Zimski festival. Vse to so predstavili na današnji tiskovni konferenci v Viteški dvorani Križank. Posebnost je bil nastop mladega in zelo nadarjenega pianista Nejca Kampleta, ki je zaigral Choponovo Polonezo v As – duru. Kamplet bo sicer na Zimskem festivalu nastopil 4. februarja.
Darko Brlek na tiskovni konferenci, foto Marijan Zlobec
Direktor Festivala Ljubljana Darko brlek se je upravbičeno pohvalil z letošnjo že 29. iozvedbo Mladih virtuozov in pri tem spomnil na celo vrsto mladih glasbenikov, ki so se koncertno in snemalno formirali pfrav v tem koncertnem ciklu. Omenil je imena kot so Luka Šulić, Stjepan Hauser (2 Cellos), Mate Bekavac, Karmen Pečar, Andrej Žust, Eva Nina Kozmus, Lana Trotovšek, Boris Bizjak, Jaka Stadler…, mnogi so člani vodilnih orkestrov, kot Dunajskih filharmonikov in Berlinskih filharmonikov…
Ta odločitev je bila pravilna in se bo brez dvoma nadaljevala. Ob tem je omenil lanski cikel, ki je bil močno prizadet spričo dveh lockdownov in so koncerti potekali v prazni dvorani z video prenosom na spletni strani Festivala Ljubljana. Kot je omenil Brlek, pa so vse to arhivirali in si je še moč ogledati.
Nastop Nejca Kampleta, foto Marijan Zlobec
Opomnil pa je, da so nekateri nastopajoči izrazili svoj vtis, češ da je nastopanje pred prazno dvorano težje kot pred občinstvom. Za letos bodo razmere take, kot jih zapoveduje vlada (PCT), in sicer bodo koncerti v živo z občinstvom, vstopnice je treba rezervirati in pravočasno dvigniti, sicer vstop v Viteško dvorano Križank ne bo mogoč.
Prvi koncert 29. Mladih virtuozov bo že v četrtek, 14. oktobra, ob 19. uri v Viteški dvorani Križank, ko bo nastopil pianist Mak Muni Mihevc.
Mak Muni Mihevc, foto Festival Ljubljana
Mak Muni Mihevc je začel igrati klavir pri štirih letih, njegova prva učiteljica je bila prof. Andreja Kosmač. Na klavirskih tekmovanjih je prejel sedem mednarodnih prvih nagrad in osvojil tretje mesto v kategoriji starejših. Številne uspehe je dosegel pod večletnim mentorstvom priznanega pianista, prof. Zoltana Petra. Mak se je z deli Beethovna, Liszta in Chopina z desetimi leti prvič predstavil na celovečernem klavirskem recitalu. Pod dirigentskimi taktirkami Simona Krečiča, Simona Perčiča, Matjaža Brežnika, Günterja Neuholda, Ričardasa Šumile in Jana Miłosza Zarzyckega je doma in drugod izvajal klavirske koncerte Mozarta, Griega, Chopina in Addinsella. Med drugim je nastopil v Litvi z Mestnim simfoničnim orkestrom Kaunas ter Simfoničnim orkestrom SNG Maribor na zaključnem koncertu Festivala Maribor. Dvakrat je nastopil tudi na recitalu nagrajencev v newyorški dvorani Carnegie Hall. Makov sedanji profesor na Glasbeni akademiji v Zagrebu je priznani pianist prof. Lovro Pogorelić.
Na sporedu:
Ludwig van Beethoven: Sonata št. 27 v e-molu, op. 90
Robert Schumann: Karneval, op. 9
Naslednje koncerte bomo predstavljali sproti, saj jih bo veliko ali skupaj petnajst.
Darko Brlek je predstavil drugi cikel, to so Božični koncerti mladih glasbenikov, učencev ljubljanskih in drugih slovenskih Glasbenih šol. Začeli se bodo 30. novembra in potekali skoraj vsak dan do 16. decembra. Vseh koncertov bo kar šestnajst, nastopajoči pa prihajajo iz Glasbene šole Vič Rudnik, GŠ Ljubljana Moste-Polje, GŠ Franca Šturma, GŠ Zavoda sv. Stanislava, GŠ Škofja Loka, GŠ Litija – Šmartno. To je zelo pomembno, saj učenci tako prvič nastopijo koncertno javno zunaj svojih šol.
V okviru svoje dejavnosti Festival Ljubljana organizira Zimski festival. Tokrat bo potekal že petič, moral pa bi biti že šesti, saj je lanski oziroma letošnji spričo pandemije v celoti odpadel in je bilo žalostno spremljati sicer najprej optimistično napoved, zatem pa odpoved enega za drugim, vse do konca.
Bo pa letošnji oziroma prihodnje leto najobsežnejši, saj bo obsegal kar osem koncertov.
Uvodnega, 28. januarja, v Slovenski filharmoniji je predstavil direktor in umetniški vodja SF, sicer oboist Matej Šarc. Čeprav je program z močnim poudarkom na oboi kot solističnem instrumentu, pa programa ni sestavil on, ampak umetniški vodja Zbora Slovenske filharmonije Gregor Klančič in dirigent koncerta Bart van Reyn. Na programu bodo dela Bacha (kantata Christ lag in Todesbanden, BWV 4), Ferrandinija (Il pianto di Maria) in Händla (Dixit Dominus, HWV 232). Nastopili bodo Zbor in Orkester Slovenske filharmonije, sopranistki Julia Doyle in Griet De Geyter ter slovenska mezzosopranistka Barbara Kozelj, ki pa živi v Amsterdamu.
Slovenska filharmonija bo sodelovala še na koncertu opernih arij tenorista Josepha Calleje pod dirigentskim vodstvom Gianluce Marcianòja. Koncert bo 3. februarja v Cankarjevem domu.
Glavni nosilec dveh koncertov bo Simfonični orkester RTV Slovenija, in sicer 1. februarja pod dirigentskim vodstvom Ricarda Castra (Beethoven in južnoameriški skladatelji) ter 5. februarja z Mozartovim Requiemom z dirigentom Karlom Markom Chichonom ter mednarodnimi solisti. Oba koncerta bosta v Cankarjevem domu.
Pianist Nejc Kamplet bo nastopil kot solist in spremljevalec violinistke in sopranistke Marie Andrejeve. Sam bo izvajal dve vrhunski pianistični deli: Sonato v h-molu, S. 178 Franza Liszta in Nočne prikazni (Gaspard de la Nuit) Mauricea Ravela. Kot spremljevalec violinistke bo skupaj z njo izvedel skladbi . A. Vitalija (Ciaccona za violino in orgle v g-molu) in C. Francka (Sonata za violino in klavir v A-duru). Posebnost bo, kot je povedal, še nastop Andrejeve kot sopranistke, saj jo bo spremljal pri izvedbi arije Ah!, je veux vivre dans la rêve, to je v bistvu plesna arija Julije iz slavne Gounodove opere Romeo in Julija.
Med preostalimi koncerti Zimskega festivala je Brlek omenil še nastop Klavirskega dua Schiavo Marchegiani in pianistični recital madžarskega pianista Janosa Balasza, enega najboljših v svoji generaciji.
Osmi koncert je še skrivnost.
Messiaen in Turangalîla simfonija
Tiskovna konferenca je opozorila še na en izjemen dogodek, ki pa bo nastopil zelo hitro. Matej Šarc je namreč napovedal prvo izvedbo celovečerne simfonije Turangalîla (1946 – 1948, prva izvedba 1949) Oliviera Messiaena, legendarnega francoskega organista, pianista, avtorja cele vrste ciklov, tako za klavir (Vingt Regards sur l’Enfant-Jésus (1944), Catalogue d’oiseaux), kot za orgle (La Nativité du Seigneur), simfoničnih del ter po mnenju mnogih najboljše opere druge polovice dvajsetega stoletja Sveti Frančišek Asiški. (Pred drugo izvedbo te opere na Salzburških slavnostnih igrah, ko jo je dirigiral Pierre Boulez, so predstavili natis partiture, ki je obsegala nič manj kot osem knjig).
Messien je bil več desetletij vztrajni proučevalec ptičjega petja (ornitolog) in je zato hodil po vsem svetu in si njihovo petje zapisoval v notno črtovje oziroma je izumil lastno pisavo. Na podlagi tega je nastalo kar nekaj njegovih izvirnih glasbenih del, med njimi omenjeni klavirski cikel Catalogue d’oiseaux, ki pa ga izvajajo le redki pianisti, prva pa je bila legendarna Messiaenova (druga) žena Yvonne Loriod (prva žena je bila Claire Delbos).
Med komornimi deli je zelo znan njegov Kvartet za konec časa (za violino, violončelo, klarinet in klavir).
Messiaen je bil zelo religiozen človek, ne bo pa zaradi tega njegova simfonija Turangalîla predstavljena v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, ampak zaradi večjega prostora za ponazoritev odlomkov iz nje. Simfonijo bo predstavil muzikolog, skladatelj in profesor Peter Šavli, ki se je med študijem v Ameriki še posebej ukvarjal s kompozicijskimi značilnostmi del Oliviera Messiaena.
V simfoniji nastopa prav poseben instrument, to so Martenotovi valovi (ondes Martenot), eden najzgodnejših elektronskih instrumentov, kot ga je izumil Maurice Martenot.
Na koncert, v sredo, 20. oktobra, in na matinejo v soboto, 16. oktobra, je vse povabil Matej Šarc. Slovenska filharmonija bo nastopila pod dirigentskim vodstvom Michaela Wendeberga, solista pa bosta pianistka Sae Lee in Cecile Lartigau z Martenotovimi valovi. Simfonija traja okrog 78 minut.
Marijan Zlobec