Slovenska matica nadaljuje s predstavitvijo svojih izvirnih knjig, zbornikov, prevodov, avtorjev… Tako sedaj vabijo na predstavitev zbornika Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja, ki bo v torek, 12. oktobra, ob 17. uri v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Rusjanovem trgu v Ljubljani.
O vsestranski naravi Nika Kralja, njegovih vplivih na sodobnike in prihodnje generacije, o okolju in okoliščinah, v katerih je deloval, ter o posameznih poglavjih njegove kariere bodo spregovorili avtorji monografije Cvetka Požar, Marta Rendla, Barbara Predan, Špela Šubic, Iva Ceraj, Natalija Lapajne, Miha Špiček, Jasna Hrovatin in Veronika Kralj-Iglič. Pozdrav in uvodni nagovor bosta pripadla dr. Bogu Zupančiču, direktorju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ter predsedniku Slovenske matice dr. Alešu Gabriču.
Iz zbirke Odstiranja Barbara Predan in Špela Šubic (ur.): Niko Kralj, Pionir industrijskega oblikovanja
Dogodek poteka v soorganizaciji z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Jeseni leta 2020 so v Slovenski matici s simpozijem obeležili 100-letnico rojstva oblikovalca Nika Kralja. Minulo poletje so prispevki s simpozija izšli v znanstveni monografiji Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja v založbi Slovenske matice in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Preko devetih prispevkov v monografiji spoznamo oblikovalca, ki je lastnoročno gradil temelje slovenskega oblikovanja in pri tem zasledoval vedno izmikajočo se popolnost. V monografiji so med drugim obravnavani strokovni in splošni javnosti manj znani fotokolaži Kraljevih prvih avtorskih izdelkov v tovarni Stol, Kraljev sistem lesenih igrač, seminarske naloge na temo kozolca, ki so nastale pod Kraljevim mentorstvom, njegov vpliv na oblikovanje v širši domovini ter njegove misli s poti, ki jih je v obliki pisem redno pošiljal svoji ženi Veroniki (Veri) Kralj.
Znanstveni prispevki temeljijo na sistematičnem raziskovanju bogatih arhivskih gradiv iz zbirke MAO, Etnografskega muzeja Slovenije, Hrvaškega arhitekturnega muzeja in arhiva družine Kralj-Iglič, tesno povezanih z Nikom Kraljem.
Niko Kralj, foto Wikiwand/Hermina Kovačič
Niko Kralj je ob petdesetletnici stola Rex oktobra 2004 pripravil v Moderni galeriji posebno razstavo Rexevolucija: Pol stoletja zgodbe o stolu. Stol iz dvojno krivljenega vezanega lesa je Kralj oblikoval že leta 1952. Ob razstavi v MG so zapisali, da je bilo izdelanih že dva milijona stolov. Enega od njih hrani tudi zbirka Muzeja sodobne umetnosti (MoMA) v New Yorku.
“Z razstavo in katalogom, ki bo izšel ob tej priložnosti, želimo prepoznati in kontekstualizrati v prostoru in času oblikovalski nazor prof. Kralja, ki si je prizadeval dobro oblikovanje narediti cenovno dostopno tudi za tiste, ki si sicer designa ne morejo privoščiti. Ideja za dvojno krivljeno vezano ploščo se je Kralju rodila iz problema, kako doseči oblikovno in ergonomsko zadovoljiv izdelek iz manj kvalitetnega lesa. Šlo je najprej za funkcionalno in ekonomsko vprašanje, ki pa izvira tudi iz estetskih vrednot Kralja kot arhitekta mehkih in krivljenih geometrij,” so zapisali v Moderni galeriji.
Razstava je bila zasnovana na treh stališčih: stol kot proces, ki prikazuje časovni razvoj stola kot serijsko proizvedenega izdelka, ki se je razvijal na osnovi ergonomskih, funkcionalnih in ekonomskih zakonitosti izdelave; stol kot subjekt, kot prilagajanje različnim uporabam in uporabnikom stola; ter stol skozi fenomen materiala in tehnologije.
Razstava je prikazala večino ohranjenih inačic stola – od nesklopljivega Rexa 120 do zložljivega fotelja Rex 5654, brez katerega si ni mogoče predstavljati kabinetov fakultet, predavalnic javnih ustanov in stanovanj intelektualcev. Izumrle razvojne faze so vizualno rekonstruirali. Poseben segment razstave so predstavljali ljudje, uporabniki, ki so eksponate posodili. Posneli so jih v vsakdanjih situacijah.
Niko Kralj je bil markantna človeška pojava, človek, ki je že po zunanji podobi vzbudil zanimanje in pozornost. Spominjam se otvoritvenega dogodka svetovnega kongresa oblikovalcev v Cankarjevem domu, kjer je bil Niko Kralj deležen opazne pozornosti. Na sprejemu v veliki sprejemni dvorani CD so me italijanski gosti presenetili z vprašanjem, če poznam “onega gospoda”. Pogledal sem in spoznal, da jih zanima Niko Kralj. Takoj so vedeli, da je nekaj izjemnega.
Niko Kralj se je rodil 7. septembra 1920 v Zavrhu in med leti 1946-1952 študiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Po diplomi je postal vodja razvojnega oddelka v kamniški tovarni pohištva Stol, leta 1957/1958 pa je odšel na polletno izpopolnjevanje na Švedsko ter kasneje v ZDA (1964). Leta 1961 se je kot asistent zaposlil na Fakulteti za arhitekturo, kjer je kasneje vodil katedro za oblikovanje in leta 1975 postal redni profesor. Bil je član številnih mednarodnih strokovnih združenj ter dvakrat izvedenec OZN za industrijski razvoj (Unido). Med leti 1983 in 1994 je bil vodja ateljeja Inventa v Ljubljani. Upokojil se je leta 1992.
Niko Kralj je leta 1962 za uspehe na področju oblikovanja in arhitekture prejel Prešernovo nagrado. Sledila je nagrada Mesta Ljubljane za industrijski dizajn (1965) ter leta 1975 in 1977 Nacionalni nagradi za izumiteljstvo. Niko Kralj je namreč v svoji karieri registriral 118 patentov in modelov. Bil je inovator in izumitelj na različnih področjih, predvsem na področju konstruiranja in racionalizacije v proizvodnji. Industrijsko oblikovanje in inovatorsko delo je razumel kot neločljivo celoto.
Niko Kralj je umrl 15. julija 2013.
Marijan Zlobec