V Narodni galeriji v letu 2022 pripravljajo pregledno razstavo kiparja Ivana Štreklja (1916−1975), a potrebujejo sodelovanje zasebnih in drugih lastnikov njegovih del.
Ivan Štrekelj pri delu, iz kataloga
Kipar Ivan Štrekelj (Glince pri Ljubljani, 23. september 1916 – Ljubljana, 10. junij 1975) je bil izrazit figuralik. Ustvarjal je v kamnu, žgani glini, lesu, mavcu in bronu. Kiparja je zaznamovala senzorna specifika, saj je pri sedmih letih popolnoma oglušel.
Ivan Štrekelj s kolegi na Akademiji za likovno umetniost
Po opravljeni šoli za gluhe otroke je med letoma 1932 in 1935 na srednji tehniški šoli obiskoval oddelek profesorja Franceta Kralja. Leta 1938 je bil sprejet na Akademijo za likovno umetnost v Beogradu. Študij je prekinil zaradi vojne in se vrnil v Ljubljano, kjer je delal v kamnoseštvu na Žalah in finančno podpiral boj proti okupatorju. Po vojni se je vpisal na ljubljansko akademijo, kjer je bil njegov profesor Frančišek Smerdu. Leta 1949 je zaključil kiparsko specialko pri Borisu Kalinu. Štrekelj je obvladal predvsem obdelavo kamna in klesanje svojih kiparskih osnutkov v kamen mu je marsikdaj zaupal njegov akademijski profesor Frančišek Smerdu. V petdesetih letih je Štrekelj naredil svoja najboljša dela in leta 1957 sta s slikarjem Florisom Oblakom imela skupno razstavo v Jakopičevem paviljonu.
Ivan Štrekelj – Pralka las, foto Narodna galerija
Prijateljeval je s Stojanom Batičem in mu leta 1962 pomagal pri izdelavi Kidričevega spomenika v Mariboru. Štrekelj je avtor Spomenika talcem v ljubljanski Rožni dolini ob Večni poti. Poskušal se je preživljati z občasnimi naročili, a je živel v pomanjkanju. Pomagali so mu tudi člani društva gluhih in kolegi umetniki. Umrl je v nesreči pri prečkanju železniške proge v Tivoliju.
Ivan Štrekelj – Spomenik talcem, foto Narodna galerija
Njegov opus doslej še ni bil monografsko predstavljen, zato se obračajo na javnost, na vse lastnike njegovih del, da jim pomagajo sestaviti popolnejši seznam umetnin. Izbor najboljših del bodo tudi razstavili.
Ivan Štrekelj – Poplava, 1954, foto Narodna galerija
Narodna galerija vabi in poziva lastnike Štrekljevih del v domači zbirki, da jim sporočijo, da bi bila načrtovana razstava tako čim bolj popolna.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je veliko sejno dvorano na ZDGNS
preimenovala v Štrekljevo dvorano. Po sklepu UO ZDGNS so na stene izobesili izključno slike in skice gluhega kiparja Ivana Štreklja ter postavili kipe, katerih avtor je bil. Vsa preostala Štrekljeva kiparska dela so prevzeli v Narodni galeriji, ki bo v njegov spomin pripravila posebno razstavo. S tem simbolično ohranjajo spomin na velikega gluhega akademskega kiparja. ZDGNS je leta 2004 tudi izdala posebno monografijo Draga Jermana o Ivanu Štreklju, so poročali v svojem glasilu Iz sveta tišine novembra lani.
Stojan Batič – Spomenik Borisu Kidriču v Mariboru v sodelovanju z Ivanom Štrekljem (portret v kamnu), foto kraji.eu
Marijan Zlobec