KRITIK.si

V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke je na ogled prva kinotečna razstava: France Štiglic Filmska zapuščina. Razstava je posvečena velikemu slovenskemu režiserju in enem najpomembnejših ustvarjalcev slovenskega filma. Predstavlja njegovo delo skozi fotografije, dokumente, predmete in arhivske posnetke, žal pa ni na monitorjih videti več njegovih filmov. Razstavo so v Slovenski kinoteki zasnovali skupaj s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenskim filmskim centrom.

Dokumentarna monumentalnost razstave o režiserju Francetu Štiglicu v Kinoteki, vse fotografije Marijan Zlobec

Kustosinja in vodja muzejskega oddelka Špela Čižman je v jedro razstave postavila zapuščino, ki jo je France Štiglic zapustil Kinoteki, gradivo pa dopolnjujejo predmeti iz drugih institucij in zasebnih zbirk.

Gradiva je zelo veliko

Štiglicu posvečeno razstavo so v Slovenski kinoteki začeli pripravljati že pred letom 2019, ko je minilo 100 let od njegovega rojstva, a se je obnova novih kinotečnih prostorov zavlekla, zato so jo predstavili šele letos in bo na ogled vse do 5. decembra, tako da bi bilo prav, če bi si jo ogledali vsi ljubitelji filma in še posebej oni, ki so videli vsaj katerega izmed njegovih najbolj znanih. Razstava je na ogled od torka do nedelje od 10. do18. ure.

Svetovni uspeh Doline miru

Režiser France Štiglic (1919–1993) velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma – tako zaradi obsežnega filmskega in televizijskega opusa kot tudi zaradi pomembne vloge, ki jo je imel pri oblikovanju sistema slovenske filmske proizvodnje in kinematografije sploh. Na štiridesetletni umetniški poti je ustvaril več kratkih filmov, pet prelomnih televizijskih serij in petnajst celovečercev – med njimi tudi prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji –, ki so žanrsko in slogovno raznoliki, preveva pa jih značilna Štigličeva poetika, polna lirizma in humanizma.

Plakat za Balado o trobenti in oblaku

Na razstavi je predstavljenih vseh Štigličevih 15 celovečernih filmov, med katerimi so Na svoji zemlji (1948), Trst (1951), Svet na Kajžarju (1952), Volčja noč (1955), Dolina miru (1956), Viza zla (1959), Deveti krog (1960), Balada o trobenti in oblaku (1961), Tistega lepega dne (1962), Ne joči, Peter (1964), Amandus (1966), Pastirci (1973), Povest o dobrih ljudeh (1975), Praznovanje pomladi (1978) in Veselo gostivanje (1984).

Potreben je podroben ogled

Predstavljen je tudi njegov televizijski opus, ki zajema pet nadaljevank. Med njimi so VOS I (1965) v šestih nadaljevanjih, Bratovščina Sinjega galeba (1970) v osmih epizodah, VOS II (1971) v sedmih nadaljevanjih, Mladost na stopnicah (1973) v šestih epizodah, Strici so mi povedali (1984) v sedmih nadaljevanjih. Žal TV Slovenija vsega tega ne predvaja več in je zelo upravičena pobuda, da bi za predstavitev slovenske kulture in umetnosti potrebovali Četrti program TVS.

Kiparski portret

Že leta 1947 je Štiglic s svojim kratkim filmom Mladina gradi prepričal žirijo na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah, ki ga je nagradila z bronastim levom. Tudi pozneje je bil za svoje filmsko ustvarjanje večkrat nagrajen, med najpomembnejšimi nagradami je več aren na filmskem festivalu v Pulju, Prešernova nagrada (1962), nagrada AVNOJ – najvišje državno priznanje v tedanji Jugoslaviji (1976), Badjurova nagrada za življenjsko delo (1978) in nominacija za tujejezičnega oskarja za film Deveti krog (1961).

Plakat za manj znani film Viza zla

Na ogled je, kot rečeno, obsežno fotografsko gradivo iz Štigličeve zapuščine in številne z režiserjem povezane fotografije, ki so jih hranili v kinotečni zbirki. Prav tako je dobro zastopano dokumentarno gradivo, predvsem povezano z nastajanjem filmov, kot so snemalne knjige, scenariji, različna poročila s snemanj, zgodborisi in tudi promocijsko gradivo, nekaj je kostumov iz Štigličevih celovečercev. Razstavljeni so še filmski plakati in pomembne Štigličeve nagrade.

Ustvarjalnost je prikazana kronološko

France Štiglic se je dobro zavedal pomena svojega prispevka k slovenski filmski zgodovini, zato je svojo s filmom povezano zapuščino v oporoki podaril Slovenski kinoteki oziroma takratnemu Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju. To gradivo predstavlja jedro razstave, ki osvetljuje režiserjevo ustvarjalno pot in tudi njegovo kulturno in politično udejstvovanje ter pedagoško delo. Obenem razstava ponuja vpogled v dolgotrajen in kompleksen proces nastajanja filma, ki je splošni javnosti večinoma neznan.

Državna odlikovanja

Režiser je predstavljen tudi kot pedagog in kulturni politik; bil je predsednik Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije in član Predsedstva SRS. Kot pedagog je bil v obdobju 1976–1981 profesor na AGRFT, od leta 1976 pa tudi dekan te institucije. Bil je prvi in večletni predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, leta 1966 je za tri leta prevzel vodenje Viba filma.

Pri ustvarjanju filmov je bil zelo natančen

Mlajši obiskovalci bodo na razstavi spoznavali osnovne filmske pojme, s katerimi se bodo srečali med ogledom, na koncu razstavne poti pa je postavljen manjši pedagoški kotiček, v katerem se bodo lahko vživeli v vlogo režiserja.

Razstavo spremlja bogat zbornik razprav in razstavni katalog z naslovom France Štiglic: Filmska zapuščina, v katerem so med drugim zbrana besedila generacijsko različnih domačih filmskih publicistov in teoretikov, kot so Marcel Štefančič jr., Nerina T. Kocjančič, Matic Majcen, Tina Poglajen, Polona Petek, Peter Stanković, Andrej Šprah, Ženja Leiler Kos, Špela Čižman in Lilijana Nedič.